Mitja Sagaj
Ko zjutraj zazvoni budilka, ko odpremo okno, sedemo v avto ali pritisnemo na gumb v dvigalu, redko pomislimo, da se pravzaprav dotikamo rezultatov inženirskega razmišljanja. Strojništvo oziroma njegovi rezultati nas obdajajo povsod, a so hkrati skoraj neopazni. Pogosto spregledana je vloga strojnikov in verjetno se premalo zavedamo, da bi se brez strojnikov svet ustavil. "Ne predstavljam si družbe oziroma tehnološkega razvoja družbe brez inženirjev," poudarja dr. Matej Vesenjak, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. In doda: "S pomočjo strojnikov in s povezovanjem različnih strok v bistvu ženemo družbo naprej."
Inženir: več kot nekdo, ki riše
Predstava o inženirju je velikokrat poenostavljena. Dekan priznava, da ljudje ob besedi inženir pogosto pomislijo na nekoga, "ki nekaj ustvari, izdela, vzdržuje", morda na tovarno ali na strokovnjaka, ki pride, "ko se nekaj pokvari, pa je treba popraviti". Ob tem navede zanimivo anekdoto: ko so otroka vprašali, kdo je inženir, je odgovoril, da je to "nekdo, ki dolgo riše, potem pa drugi to izdelajo". V tej na videz naivni razlagi je del resnice - toda realnost je precej širša.
"Za strojnike velja, da nikoli ne odnehajo"
Danes so sistemi bistveno kompleksnejši kot nekoč. "Če pogledamo avto - to ni več samo kup mehanskih delov, ampak je mehanski sistem, električni sistem, elektronski sistem, energetski sistem, vključeni so računalniški sistemi. In ravno inženir ima celosten pogled in lahko razvija takšne kompleksne naprave," ponazarja dekan. Izpostavi tudi zanimiv družbeni fenomen: "Ko letalo pristane, potniki zaploskajo pilotu. Kar je seveda prav. Redko pa kdo pomisli na inženirja, ki je zasnoval to jekleno ptico, da se je sploh lahko dvignila in varno pripeljala potnike na cilj," pojasnjuje.
Strojništvo je povsod
Da je strojništvo vseprisotno, potrjuje tudi magistrski študent Matic Kramberger: "Strojništvo je vsepovsod. Od takrat, ko se zbudimo - od postelje do telefona. Odpremo okno, gremo do kavomata, sedemo v avto, odpremo garažna vrata, na cesti so tovornjaki, avtobusi. Gremo na dopust - letimo z letalom. Težko bi brez strojništva karkoli bilo."
In celo psihologija se včasih preplete z inženirstvom. Vesenjak izpostavi zanimiv placebo učinek tudi v strojništvu; primer stikal za zapiranje vrat v dvigalih, ki v preteklosti pogosto niso bila povezana z ničimer: "Človeku so samo dala občutek, da lahko vpliva na vrata dvigala. Vrata se bodo zaprla s tempom, kot ga je nekdo prej sprogramiral."
So pa na Fakulteti za strojništvo, ki ob Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) ter Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) tvori četverico mariborskih tehniških fakultet, že zdavnaj presegli meje, nekateri študijski programi nastajajo tudi v sodelovanju z drugimi fakultetami, še novi prihajajo. "Najlepše je, ko se znanja začnejo povezovati," dodaja dekan Vesenjak, "takrat nastanejo najlepše zgodbe."
Od lego kock do Stirlingovega motorja
Matica Krambergerja je v strojništvo pripeljala predvsem ljubezen do letalstva. Želja postati poklicni pilot ga je usmerila v študij, kjer sta fizika in razumevanje sistemov ključna. Znaki inženirskega razmišljanja so se pokazali že v otroštvu: "Ko sem dobil Legov paket, nisem bil zadovoljen s tem, kar je bilo sestavljeno po navodilih. Treba je bilo razstaviti, izboljšati, narediti drugače."
Na fakulteti pa ga je najbolj zaznamoval projekt izdelave Stirlingovega motorja, mehanske naprave, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo: "Od začetnih preračunov, izbire materialov, modela, delavniških risb do izdelave. Ko smo ugotovili, kaj vse gre narobe in kaj je bilo treba spremeniti - tu smo dobili največ znanja."
Pomembno je tudi sodelovanje z gospodarstvom, fakulteta skrbno neguje te odnose in ni skrivnost, da marsikatero podjetje že med študijem opazi mlade, ki bi jih po koncu izobraževanja želelo v svojih vrstah. "Je pa tako, da načeloma našim diplomantom ni treba iskati službe, največkrat ta najde njih," zadovoljno pove dekan.
Sodobno strojništvo ni več le mehansko konstruiranje. Digitalizacija je temeljito spremenila študij in prakso. "Računanje na roko, risanje na risalne deske, vse to se je pomaknilo v računalniški svet," pojasnjuje dekan. Ob tem pa poudarja, da je ena ključnih lastnosti inženirja sposobnost, da probleme pretvarja v izzive: "Ko ti je nekaj izziv, z dosti večjim veseljem iščeš rešitev in jo pogosto tudi najdeš. Predvsem pa za strojnike velja, da nikoli ne odnehajo."
Stereotipi padajo - tudi med spoloma
Strojništvo še vedno spremlja stereotip moškega poklica, a se razmerja spreminjajo. Fakulteta je v zadnjem letu delež študentk povečala s 7 na 12 odstotkov, kar je še posebno spodbudno. "Vesel sem, da imamo mešano populacijo, ki se dopolnjuje. Vsak s svojim načinom razmišljanja prispeva k boljšim rešitvam," pravi Vesenjak. Kramberger pa dodaja: "Najboljši izdelki nastanejo, ko sodelujemo, ko se dopolnjujemo. Ženski pogled je izjemno pomemben."
Fakulteta ponuja širok spekter programov - od strojništva do mehatronike (v sodelovanju s FERI), gospodarskega inženirstva (v sodelovanju z Ekonomsko-poslovno fakulteto), tehnologije tekstilnega oblikovanja, naprednih inženirskih materialov in drugih interdisciplinarnih smeri. Povezovanje znanj postaja ključno. "Dokler bo družba obstajala, bo obstajala potreba po inženirjih, ki bodo to družbo poganjali naprej," je prepričan dekan.
