
"Zakaj naj bodo moje dobre želje namenjene naravi in okolju šele za leto 2026? Narava in naše okolje vendar ne poznata novega leta, ne rojstnega dne, želje in zaobljube pa julija veljajo povsem enako kot konec decembra. Zato so moje želje vse leto enake.
Stražunskemu potoku želim, da se končno vanj nehajo stekati odpadne komunalne in meteorne vode s cest in da bo Stražunski gozd namesto divjih odlagališč dobil novo podobo ohranjene narave, učilnice na gozdnih jasah ter tekaške in pohodniške poti.
Drevesom v čudovitemu lipovemu drevoredu na Betnavski cesti želim veliko zdravja in pokrpanih škrbin, tudi tistih, ki še vedno zevajo pred hišami, kjer je eden izmed bivših županov dovolil asfalt namesto dreves.
Drevoredu na Cesti zmage, ki odmira, odkar so ga zasadili (po naših protestih zaradi odstranitve starih dreves), želim poletje z vsaj nekaj padavinami, sicer bodo lipe nadomestili kaktusi.
Naši mami Dravi želim, da bi končno iz rečne struge odvedli komunalne odpadne vode in jih speljali v kanalizacijo. Sprenevedanje, češ da so vse odpadne vode odvedene na čistilno napravo, ne pomaga, Studenško nabrežje in Lent še vedno izdajalsko zaudarjata po kanalizaciji. Reki želim tudi čim manj plastenk in plastičnih vrečk.
Trem ribnikom želim dotok sveže, čiste vode namesto kanalizacije, ki še vedno doteka vanje. Tolstim ribam in racam, pa tudi obiskovalcem Treh ribnikov želim, da bi dobri ljudje že enkrat razumeli, kako s hranjenjem onesnažujejo vodo in živali spreminjajo v odvisnike od starega kruha.
Kolesarjem želim, da bi zunaj mestne peš cone strogo prepovedali kolesarke steze, na katerih je skupni promet pešcev in kolesarjev, in to celo dvosmerni, kar so kot genialno rešitev za črpanje evropskih sredstev pogruntali bivši župani.
Kužkom želim, da ob koncu leta ne bi izkusili bojne frontne linije ali pa, kot ta čas dojema moja psička lovskega pedigreja, skupni lov najslabših lovcev, ko je ogromno streljanja, lovine pa nobene."





