
Zgodba o prepiru glede lastništva stavbe na Glavnem trgu 1 v Mariboru ima že dolgo brado. Potem ko se je Casino Maribor v stečaju kot edini lastnik želel vpisati v zemljiško knjigo, je mariborska občina v sodnem postopku zatrjevala, da je občina solastnica nekdanje Velike kavarne, pri tem ji je pritrdilo tudi sodišče. Tako sta v zemljiško knjigo kot skupna lastnika zgradbe vpisana Mestna občina Maribor in Casino Maribor v stečaju.
Vmes se je zgodil preobrat, ko je ministrstvo za kulturo poleti leta 2018, po 25 letih od začetka denacionalizacijskega postopka, odločilo drugače kot vsakokrat do takrat, da nepremičnina v bistvu pripada Rudigerju Thalmannu, vnuku Rudolfa Franza, ki je to stavbo na začetku Glavnega mosta zgradil in jo leta 1913 slavnostno odprl kot Theresienhof (Terezijin dvor).
Thalmann umrl, postopek nadaljuje vdova
Pisalo se je leto 1945, ko je bila stavba na naslovu Glavni trg 1 z odločbo mestne zaplembene komisije v Mariboru podržavljena. To večnamensko poslovno in stanovanjsko stavbo je dal zgradit Rudolf Franz, v čast svoji materi jo je poimenoval Theresienhof (Terezijin dvor), slavnostno so jo odprli 1913. Denacionalizacijski upravičenec je bil Rudiger Thalmann, vnuk Rudolfa Franza. S Franzevo hčerko Ilzo se je namreč poročil otorinolaringolog Walter Thalmann, ki je bil leta 1941 postavljen za direktorja mariborske bolnišnice. A morebitne vrnitve stavbe ali izplačila odškodnine Rudiger Thalmann ne bo dočakal, saj je, kot je poročal časopis Dnevnik, lani umrl. Po njegovi smrti denacionalizacijski postopek kot upravičenka nadaljuje Thalmannova vdova Izolda.
Vprašanje je samo, kdo naj vrne
Stečajna upraviteljica Casina Maribor Melita Butara hoče jasno razdelitev skupnega premoženja, zato je vložila tožbo, v kateri zahteva ali celotno stavbo ali pa vsaj polovico. Sodnik Marko Čagran je odločil, da je pol stavbe od mariborske občine, pol pa od podjetja v stečaju in tako je vsaki stranki tudi prisodil polovično plačilo stroškov. S tem se mariborska občina ni strinjala, pritožbo je vložil tudi Casino v stečaju. In sodno kolesje se ponovno vrti.

"Stavba propada, stopnice so že nevarne, inšpekcija nam nalaga popravila"
Stečajni postopek že enajsto leto
Zakaj je pomembno, kdo je lastnik oziroma zavezanec za vrnitev in v kolikšnem deležu? Denacionalizacijski upravičenec ima pravico zahtevati odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja od uveljavitve zakona do trenutka vrnitve pa tudi odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti. Stečajna upraviteljica Melita Butara pa stečajnega postopka, ki traja že od marca 2009, ne more zaključiti, dokler ne bo zaključen denacionalizacijski postopek. "To se mora rešiti, ker to, da se ena zadeva vleče od leta 2009, je sramota. Stavba propada, stopnice so že nevarne, inšpekcija nam nalaga popravila, a v stečajnem postopku ni denarja za popravila," je jezna stečajna upraviteljica. Butara upa na zdrav razum pri mariborski občini in pri denacionalizacijskem upravičencu, da se usedejo za isto mizo in dogovorijo.

Barbara Bradač





