V Mariboru je postal predsednik Čitalnice in se vključil v delovanje Posojilnice v Narodnem domu, ki jo tudi vodil in pomagal zagotoviti dva milijona kron posojila Narodnemu svetu, ki je s tem denarjem lahko financiral Maistrovo vojsko in druge potrebe v času prevrata 1918/19.
Prejšnji torek so v Mariboru slovesno odkrili spominsko ploščo odvetniku, bančniku, soustanovitelju Sokola v Mariboru in podpredsedniku Narodnega sveta za Štajersko dr. Franju Rosini. Slovesnosti pri njegovi nekdanji hiši na Partizanski cesti 16 so se poleg Rosinove vnukinje akademikinje dr. Alenke Šelih z možem in hčerko udeležili tudi predstavniki veteranskih organizacij, kulturnih ustanov ter člani Maistrovega domovinskega društva iz Maribora. Med njimi je bil tudi Borut Maister, vnuk generala Maistra. Vse sta pozdravila predsednica Zveze društev generala Maistra Slovenije Lučka Lazarev Šerbec in predsednik Domovinskega društva generala Maistra Maribor Aleš Arih. Mariborsko Maistrovo društvo je bilo nosilec projekta, ki ga je sofinancirala Zveza Maistrovih društev Slovenije. Spominsko ploščo so odkrili Alenka Šelih, Lučka Lazarev Šerbec in Aleš Arih. Odkritje plošče so pospremili s kulturnim programom.
Odločni sokol in dober odvetnik
Dr. Franjo Rosina je bil rojen 29. septembra 1863 v Leskovici blizu Šmartnega pri Litiji. Gimnazijo je končal v Ljubljani leta 1884, pravo pa je študiral na Dunaju in tam po štirih letih uspešnega študija tudi diplomiral. Kot mlad pravnik se je najprej leta 1888 zaposlil kot odvetniški pripravnik pri dr. Karlu Slancu v Novem mestu, po opravljenem doktoratu iz prava v Gradcu pa se je leta 1891 zaposlil v Celju pri dr. Josipu Serncu. Od leta 1895 je kot odvetnik narodnopolitično deloval tudi v Ljutomeru. Kot deželni poslanec je običajno zagovarjal radikalna slovenska stališča "proč od Gradca".
Ko se je leta 1901 preselil z družino v Maribor, je dr. Rosina odprl odvetniško pisarno v hiši na zdajšnji Partizanski cesti 16. Kot odvetnik se je vedno odločno zavzemal za uporabo lepega slovenskega jezika tudi na sodiščih. V Mariboru je postal predsednik Čitalnice in se vključil v delovanje Posojilnice v Narodnem domu, ki jo je od leta 1905 polnih 19 let tudi vodil. Leta 1907 je pomagal pri ustanovitvi mariborskega sokolskega društva in postal njegov prvi starosta. Dr. Rosina je bil eden najtesnejših sodelavcev generala Rudolfa Maistra, njegova desna roka in podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko. Bil je med predlagatelji in avtor dekreta, s katerim je Narodni svet majorju Rudolfu Maistru podelil naziv generala.
Zagotovil denar za Maistrovo vojsko
Pa ne samo to - kot domoljub širokih obzorij je kot načelnik Posojilnice zagotovil dva milijona kron posojila Narodnemu svetu, ki je s tem denarjem lahko financiral Maistrovo vojsko in druge potrebe v času prevrata 1918/19. To je bilo tvegano in drzno dejanje, ki je Maistru omogočilo vojaški uspeh. Po ustanovitvi prve jugoslovanske države, 1. decembra 1918, je dr. Rosina aktivno deloval v Jugoslovanski demokratski stranki in bil na njeni listi leta 1921 izvoljen za občinskega odbornika in mestnega svetovalca v Mariboru.
Kot odvetnik je dolga leta deloval v Odvetniški zbornici in pisal strokovne članke iz pravne prakse. Manj znan pa je podatek, da je bil leta 1922 tudi med člani odbora za izgradnjo porodnišnice v Mariboru. Vse to potrjuje njegovo široko vpetost v gospodarsko, politično, kulturno in družbeno dogajanje v mestu ob Dravi. Dobršen del življenja ga je spremljala sladkorna bolezen, ki je po letu 1920 vse bolj napredovala. Zdravljenje mu ni veliko pomagalo in 15. oktobra 1924 je na Dunaju umrl. Pokopan je bil 20. oktobra 1924 na mestnem pokopališču na Pobrežju v Mariboru.
