Igor Selan
Mariborski mestni svetniki so se ob nedavnem dvigu cen komunalnih storitev obregnili predvsem ob nov, 30-odstotni dvig cen Snage. Pri tem so se oprli predvsem na poročilo nadzornega odbora mariborske občine, ki je opravil nadzor nad investicijo v sortirnico in pri tem ugotovil, da sta tako prejšnje vodstvo Snage kot prejšnja mestna uprava pod vodstvom župana Andreja Fištravca pri upravičevanju izvedbe investicije zavajala javnost, oškodovala podjetje ter ravnala v nasprotju z zakonodajo in notranjimi akti podjetja. Nadzorni odbor je zato mestni upravi predlagal ugotavljanje odgovornosti vseh, ki so tako z občine kot iz Snage sodelovali pri izvedbi projekta in sprejemali ključne odločitve. "Ugotovitve nadzornega odbora so neverjetne, na trenutke se berejo kot kriminalka," je ob tem povedal svetnik LPR Primož Juhart.
Precenjeni vhodni podatki, predimenzionirana sortirnica
Kakšne so torej ključne ugotovitve nadzornega odbora? V oči najbolj bode ta, da lanski dvig cen Snage za 38 odstotkov ni zgolj posledica večletne nespremenjenosti cen ravnanja z odpadki, ampak tudi negativnih poslovnih rezultatov sortirnice, ki so posledica njene tehnološke neizkoriščenosti ter bistveno večjih stroškov obratovanja od predvidenih. Kot ugotavlja nadzorni odbor, je Snaga popolnoma zgrešila, predvsem pa absolutno precenila razpoložljive količine odpadkov, ki naj bi jih letno predelala v sortirnici, kar je povzročilo predimenzioniranost sortirnice. V fazi poskusnega obratovanja je namreč Snaga v predelavo prejela in obdelala le 21.471 ton komunalnih odpadkov, kar je za okoli sedem tisoč ton manj, kot je bilo predvideno v četrti novelaciji investicijskega programa, in nižje tudi od predvidenih 25.102 ton odpadkov, ki bi jih sortirnica morala predelati, da bi poslovala pozitivno ter pokrivala stroške delovanja. Ob tem količina odpadkov upada, po ocenah naj bi jih sortirnica letos prejela le še 18.700 ton.
Notranja revizija še poslovna skrivnost
Ob reviziji nadzornega odbora občine z notranjo revizijo projekta sortirnice razpolagajo tudi v Snagi. Za družbo jo je izvedla mednarodna revizijska družba Ernst & Young. Na Večerovo prošnjo po dostopu do revizije so iz Snage odgovorili, da nosi oznako zaupno, ob tem pa po njihovih navedbah naročnik revizije ni Snaga, ampak nadzorni svet podjetja. Ker je predsednik nadzornega sveta Damijan Škrinjar v tujini, do 8. marca informacije o tem, ali bo notranja revizija dostopna javnosti, ne bo mogoče pridobiti.
Mestni svet naj bi sicer obe reviziji obravnaval na seji 30. marca, a obstaja možnost, da bo obravnava notranje revizije za javnost zaprta.
Zamolčani stroški investicijskega vzdrževanja
Ob tem pa nadzorni odbor ugotavlja še druge hude kršitve. Čeprav so v Snagi že ob izdelavi investicijskega programa razpolagali s podatkom, da bo investicijsko vzdrževanje sortirnice v njeni ekonomski dobi glede na ponudbo Kostaka stalo 3,6 milijona evrov, stroški za načrtovanje in pripravo projekta pa 250 tisoč evrov, teh namenoma ni vključila v stroške investicije.
- Leta 2014 je Snaga pogodbo s Kostakom podpisala, ne da bi mestni svet obravnaval investicijski program in ne da bi imela zagotovljena sredstva za financiranje investicije.
- V stroške investicije Snaga namenoma ni vključila stroškov investicijskega vzdrževanja sortirnice (3,6 milijona evrov) in stroškov načrtovanja projekta (250 tisoč evrov).
- V fazi poskusnega obratovanja je Snaga v predelavo prejela le dobrih 21.400 ton, čeprav bi za pozitivno poslovanje morala predelati dobrih 25 tisoč ton odpadkov. Za letos predvidena vhodna količina odpadkov je še manjša in znaša le 18.700 ton.
- Lanski dvig cen Snage za 38 odstotkov ni le posledica dolgoletnega zadrževanja cen, ampak tudi negativnih poslovnih rezultatov sortirnice.
Banki Nova KBM in Sparkasse bi zaradi zavajajočega prikazovanja višine investicijske vrednosti lahko uveljavili dana kreditna zavarovanja ter poslabšali pogoje financiranja
Sortirnico bi morala graditi občina, ne Snaga
Ob tem odbor med drugim ugotavlja še, da je Snaga v letu 2014 pogodbo s Kostakom podpisala, ne da bi mestni svet obravnaval investicijski program in ne da bi imela zagotovljena sredstva za financiranje investicije. Kot nezakonito pa odbor ugotavlja tudi podelitev stavbne pravice Snagi leta 2010, s katero je občina gradnjo sortirnice iz svojih rok predala Snagi. "V skladu z zakonsko ureditvijo namreč ne more biti nobenega dvoma, da bi morala biti izgradnja sortirnice v izključni domeni občine in ne Snage," še piše v poročilu nadzornega odbora. Kot je sicer znano, se je občina za prevalitev investicije na Snagina ramena odločila zato, ker sama zanjo ni imela dovolj lastnih sredstev.
