Igor Selan
V organizaciji Liste kolesarjev in pešcev je danes popoldan v Vetrinjskem dvoru potekala okrogla miza o tem, ali je enega osrednjih mariborskih mestnih prostorov, Slomškov trg, smiselno prenavljati po 30 let starem konceptu. Prenova, ki jo načrtuje mariborska občina, namreč temelji na predlogu iz leta 1995, katere avtor je arhitekturni biro Podrecca Ziviltechniker z Dunaja, ki pa je bil med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z Arhilinkom in MF arhitekturo vendarle noveliran. V razpravi so sodelovali krajinski arhitekt Robert Gostinčar, Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora, občinski urbanist Tomaž Kancler, mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič, predsednik Društva arhitektov Andrej Šmid in podžupan Gregor Reichenberg.
Kot je povedal predsednik liste in moderator prireditve Josip Rotar, je bil namen okrogle mize odpreti prostor za strokovno in javno razpravo o enem najpomembnejših javnih prostorov v mestu: "Prenova namreč odpira več vprašanj, od tega, kakšno vlogo naj ima ta prostor v mestu, do vloge stroke, vključevanja javnosti in tega, kako teče postopek."
Podžupana Reichenberga je zato uvodoma vprašal, zakaj se občina ni odločila za nov javni natečaj, ampak raje za javno naročilo. Neposrednega odgovora na to vprašanje ni dočakal, je pa Reichenberg odgovoril, da bi, ker je javni natečaj že bil izveden, občina lahko trg obnovila tudi po projektih izpred tridesetih let, a so se vseeno odločili, da takratno idejo nadgradijo.
"Gre za modus operandi, ko mestna oblast odločitev javnosti sploh ne predstavi, ampak jih z njimi samo seznani"
Ne glede na to, je Gojkovičeva izrazila mnenje, da je bil proces odločanja napačno voden že od samega začetka, saj so bili tako mestni svetniki kot občani prikrajšani za odločanje o vprašanju, kakšen trg si sploh želijo: "Gre za modus operandi, ko mestna oblast odločitev javnosti sploh ne predstavi, ampak jih z njimi samo seznani. Mesto ob tem tudi ni nikoli pojasnilo, kje bo nadomestilo parkirna mesta, mesto tega pritiska več ne vzdrži. Hkrati pa bo kmalu zgrajen tudi Center Rotovž, ki bo ustvaril še dodatne potrebe. Treba se je pogovarjati predvsem o garažnih hišah in to sočasno."
Da pravočasno vključevanje javnosti poveča legitimnost projektov in zmanjša odpor javnosti, je opozorila Očkerlova in dodala, da je na to še posebno treba biti pozoren, ko gre za spreminjanje prometnih navad. "Predvsem pa, ko gre za ukinjanje parkirišč, to ljudi namreč zmeraj razburi. Seveda je prav, da se upošteva stroko in arhitekturo okoliških stavb, vendar gre v prvi vrsti za vprašanje počutja prebivalcev."
Naredili smo 81 analiz, od arboristične študije, študije segrevanja, izračuna kvadratnih metrov površin...., vse z namenom, da bi bil trg po prenovi ljudem prijazen, je odgovoril Kancler. In opomnil, da ne gre za gradnjo novega trga, ampak za prenovo že izgrajenega, ki ima svoje funkcije že od 13. stoletja naprej. "Tam je katedrala, niz drugih palač, ki ga obkrožajo, od rektorata, pošte, nadškofije, SNG-ja..., zato je treba spoštovati zgodovinske kvalitete tega prostora. Edini problem je, da se eliminira 95 parkirnih mest, a bomo ta zagotovili drugod, v to vlagamo vse napore."
"Ko kdo poseže v ta trg se dvigne toliko prahu, da mestne uprave odstopijo od projekta. Ker je prenaporno"
Gostinčar se je strinjal, da je arhitekturni natečaj najboljša strokovna rešitev, a dodal, da mora tudi komisija imeti srečo z izborom. "Niti natečaj, niti Boris Podrecca, žal nista zagotovilo, da bomo dobili najboljšo rešitev. Prvi in sedanji projekt se kar precej razlikujeta, vmes se je upoštevalo klimatske spremembe, to je velika razlika, ki jo je prinesel čas, (ne)vključevanje javnosti pa je nedvomno ostal problem."
Javno razpravo je kot dobro ocenil tudi Šmid, a hkrati izrazil bojazen, da se bo na izvedbo prenove zaradi nje čakalo še prihodnjih 30 let: "Ko kdo poseže v ta trg se dvigne toliko prahu, da mestne uprave odstopijo od projekta. Ker je prenaporno."
V drugem delu razprave se je v razpravo vključila tudi prisotna javnost. Tudi ta je opozorila na netransparenten postopek javnega naročanja, na nepotreben načrtovani posek nekaterih starih dreves, pa čeprav bo na koncu dreves več, saj da mlada drevesa potrebujejo desetletje in več, da dajo enako senco. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi moral trg ostati dvodelen, pri čemer bi zahodni del med prenovo morali obravnavati kot park. Prav tako je bilo slišati tudi, da o tako pomembnem javnem prostoru ne bi smeli odločati samo "posvečeni" strokovnjaki, ampak širša javnost, ki ga bo tudi uporabljala.
"Pripravili bomo javno debato, odprti smo za sugestije, ki so smiselne," se je ob vseh pripombah s pepelom posul podžupan Reichenberg, Šmid pa presenetil z napovedjo, da bo v Društvu arhitektov preveril, kakšno je mnenje članov: "Če bodo člani menili, da je potreben nov natečaj, bomo predlagali, da ga občina pač izvede. Ne nazadnje tudi mi s projektom za izvedbo nismo seznanjeni."
