Branka Bezjak
Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje - Maribor je v lanskem letu skupaj z občinami, državo in evropskimi partnerji sodelovala pri 62 projektih, od tega je 26 evropskih, v okviru finančne perspektive 2021−2027 pa sodeluje pri kar 78 projektih, ki v regijo skupno prinašajo več kot 118 milijonov evrov, so poudarili na današnji novinarski konferenci, s katero so podčrtali minulo delo in izpostavili prihodnje mejnike svojih aktivnosti. Direktorica RRA Podravje - Maribor Nataša Ritonija je pri tem izpostavila, da iz leta v leto število projektov narašča, v letu 2025 je bilo v primerjavi z letom 2024 evropskih projektov za 24 odstotkov več. Pri tem na sploh po njenih besedah dosegajo rast prihodkov na zaposlenega, boljše je upravljanje projektov, del sredstev uspejo pridobiti tudi s tržnimi aktivnostmi, da bi vse to na koncu pretvorili v konkretne učinke za ljudi in razvoj Podravja. RRA Podravje - Maribor je sicer najstarejša in tudi največja v državi, usklajuje in skrbi za spodbude in razvoj na območju kar 41 občin. "Samo povezana, močna regija, v kateri je na prvem mestu sodelovanje med občinami, strokovnjaki, gospodarskimi in predstavniki drugih področij ter v sodelovanju z državo lahko prinese razvoj in preboj," izpostavlja direktorica Ritonija.
Podjetništvo med ključnimi
Z vodji posameznih sektorjev so izpostavili le manjši del sicer raznolikih aktivnosti oziroma projektov, ki jih agencija izvaja. Eno ključnih področij je spodbuda podjetništvu oziroma ustvarjanje podpornega okolja. "S projektom PONI Podravje mentoriramo in spodbujamo razvoj podjetniških idej. Podatki kažejo, da jih v okviru tega 33 odstotkov nato tudi ustanovi podjetje," je dodala direktorica. Vladimir Rudl, vodja Sektorja za podjetništvo, je med aktivnostmi omenil projekt za dvig kompetenc na področju podjetništva za obdobje 2025 - 2029. RRA Podravje - Maribor je pri tem vseslovenskem projektu vodja konzorcija, v ospredju pa je spodbuda podjetnikom, mlajšim od 29. let in ženskam v podjetništvu. Zanje sta na voljo mentoriranje in usposabljanje, v drugi fazi bo preko razpisa na voljo tudi finančna spodbuda. Podporo in informacije nudijo tudi v okviru SPOT Podravje, kjer je možno dobiti vse informacije tako o ustanovitvi podjetja, kakor v kasnejšem obdobju delovanja podjetja. "Glede na to, da raste število podjetnikov, ki se obračajo na naše svetovalke in iščejo informacije, kaže da je to uspešno in tudi potrebno," je še dejal Rudl. Dodatno so štirinajst svetovalcev na območju celotne regije usposobili še v okviru čezmejnega projekta Start up 50 +, pri katerem pa je poudarek, da podjetja ustanavljajo starejši od 50 let. Letos želijo pripraviti strategijo za to področje.
Dodaten zagon si obetajo s Podjetniškim inkubatorjem. Zamisel in načrti, ki so stari že več kot 20 let, bodo sedaj naposled uresničeni. In sicer bodo v prostorih nekdanje kaznilnice uredili skupno 1000 kvadratnih metrov prostorov naposredno ob sedanjih prostorih agencije. In sicer bodo uredili sejno sobo oziroma amfiteater za okoli sto ljudi, prostore za coworking in manjše pisarne. Skupno je projekt vreden 2,5 milijona evrov, za kar je Mestna občina Maribor pridobila 100-odstotno sofinanciranje, končan pa naj bi bil konec leta 2027.
Biokrožno gospodarstvo
Med uspehi RRA Podravje - Maribor je tudi uvrstitev med eno od dvanajstih pilotnih regij Evropske komisije za projekt s področja krožnega biogospodarstva. S tem so deležni tudi dodatnih referenc in tudi dostopa do sredstev za druge projekte. Matjaž Fras, vodja Sektorja za raziskave, razvoj in inovacije, je pri tem izpostavil projekt, s katerim na primeru zasaditve Pekrskega potoka raziskujejo vpliv zelenih površin v urbanih naseljih na počutje prebivalcev. Med krožnimi sistemskimi rešitvami, ki jih pilotno raziskujejo, pa je uporaba dodatno prečiščene odpadne vode iz centralne čistilne naprave na Ptuju za zalivanje rastlin v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije. "Projekt je vreden milijon evrov, upam, da nam bo v letu in pol uspelo ter bomo našli inovativno rešitev za ponovno uporabo komunalne vode, ki bi sicer šla prečiščena nazaj v Dravo," je še dodal Fras.
Turizem v zagonu. Zgodba Štajerske raste
Pomembno področje delovanja RRA Podravja - Maribor so tudi spodbuda in aktivnosti za razvoj turizma. Projekti kot sta DravaBike in Partnerstvo za Pohorje, zlasti pa destinacija Štajerska so pri tem v osprednju. Karmen Razlag, vodja Sektorja za turizem, je izpostavila, da je naposled uspelo Štajersko s širšim regijskim povezovanjem prinesti širšo prepoznavnost na turističnem zemljevidu. Na območju 41 občin so lani zabeležili rast turistične aktivnosti in sicer za 8 odstotkov več prihodov, 5,9 odstotka več so zabeležili prenočitev glede na leto 2024. Med pomembnejšimi trgi, na katere se z aktivnostmi usmerjajo, so (poleg domačih) Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Poljska, Češka, Srbija, Italija, Madžarska, Nizozemska. Prav iz teh držav prihajajo tudi turisti k nam, po številu prenočitev sicer še zmeraj prednjačijo domači gostje. Posebej so ponosni na uvrstitev destinacije Štajerske med najboljše, vodilne, prepoznavne evropske turistične destinacije- European Best Destinations (EBD) 2026. Prepoznavnost na njihovi platformi je za regijo pomemben mejnik in jasen signal, da se Štajerska z razvojem kakovostne, povezane in trajnostne ponudbe razvija v pravo smer, izpostavlja Razlag. Na katero mesto se je Štajerska med izbranimi destinacijami uvrstila, bo znano sredi februarja.
Spodbujanje podjetništva, gradnja čistilnih naprav, oskrba s pitno vodo, izboljšanje kakovosti bivanja, gradnja kolesarskih povezav, so tudi vsebine Dogovora za razvoj regij, preko katerega nato občine črpajo denar za svoje konkretne projekte s teh področij. "Skupno je teh projektov 60 v vrednosti 115 milijonov evrov, sedaj je treba pripraviti vloge za potrditve na ministrstvih," je še povedal Boris Keuc, vodja Sektorja za regionalni razvoj. Dodal je, da so za spodbudo trajnostni mobilnosti ustanovili regionalni center mobilnosti. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so lani priredili tudi Podeželski parlament v sodelovanju z Društvom za razvoj podeželja. Skupaj s Pomursko razvojno agencijo pa so na konferenci v Mariboru opozorili na beg možganov, kadrovske in druge izzive obeh regij. Letos bodo s tem nadaljevali in podobno konferenco priredili v Pomurju.
Izziv - neenakomeren razvoj
Neenakomeren regionalen razvoj in veliko število dnevnih migrantov bodisi na delo v Osrednjoslovensko regijo bodisi čez mejo v bližnjo Avstrijo, se kaže tudi v številkah. Pri nižji vrednosti BDP na zaposlenega po posameznih regijah, pri tem je Podravje na devetem mestu od dvanajstih regij. Tudi sredstva za raziskave, razvoj in inovacije gredo skoraj skupno v 60 odstotkih prav tako le Osrednjo Slovenijo. Takšne razmere pa vplivajo na slabe kazalnike za celotno državo. "Nekatere države v naši bližnji okolici nas ne le dohitevajo, ampak že prehitevajo. Zato mora naša država razmisliti, kako naprej. Samo z eno zelo razvito regijo napredka ne bo, regionalizacija, decentralizacija so teme, s katerimi se moramo ukvarjati in spodbuditi, da bo celotna država uspešna," je še izpostavila direktorica RRA Podravje - Maribor.
Med prihodnjimi aktivnostmi agencije pa navedla organizacijo mednarodne podnebne konference, kar je prav tako ena do pomembnih tem za prihodnost, kakor tudi zeleno podjetništvo. Pripravljajo pa že strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.
