Jana Juvan
Eden tistih virusov, s katerim se prav gotovo vsakih nekaj let vsi okužimo, je respiratorni sinicijski virus (RSV). Za večino nedolžna okužba, ki pa lahko najmanjšim dojenčkom povzroči hude zdravstvene težave. Letos ga zdravniki še niso zaznali, a ga za razliko od koronskih let, ko ga v populaciji sploh ni bilo, znova pričakujejo. In običajno je to virus, ki spravi v bolnišnico največ otrok.
"RSV je zelo nalezljiv virus. In je zelo pogost pri dojenčkih in majhnih otrocih. Okoli dve tretjini vseh otrok se okuži v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa se pravzaprav okuži skoraj vsak. Okužbe z RSV lahko potekajo težje pri najmanjših dojenčkih in pri starejših osebah od 65 let. Še posebej rizični so nedonošenčki, otroci s kroničnimi boleznimi dihal in s prirojenimi srčnimi napakami. Bolj ogroženi pa so vsi do šestega meseca," pojasni epidemiologinja iz NIJZ Nadja Šinkovec Zorko.
Na NIJZ prav v teh dneh pričakujejo večjo pošiljko cepiva proti RSV, ki je v prvi vrsti namenjeno nosečnicam. Gre za novost, ki bi lahko preprečila veliko zdravstvenih težav pri najmlajših, tudi tistih, ki vodijo v najhujše. Se je pa za zdaj za cepljenje v Sloveniji odločilo le 52 nosečnic od okoli 17.000, kolikor je vsako leto pri nas nosečnic.
Za kaj pravzaprav gre? Pri večini ljudi okužba z RSV poteka kot prehlad - izcedek iz nosu, kašljanje, povišana temperatura in slabše počutje. Kjer se zaplete, pa gre okužba na spodnja dihala, pride do bronhiolitisa ali pljučnice. In pri zelo ranljivih lahko v skrajnem primeru privede celo do smrti. Po svetu po nekaterih podatkih letno zaradi posledic RSV-ja umre tudi do 100 tisoč otrok.
Med 24. in 36. tednom nosečnosti
Prav zato želi stroka nagovoriti nosečnice, da bi prepoznale to tveganje in s cepljenjem, ki je zanje varno, zaščitile svoje še nerojene otroke. Predstojnik mariborske porodnišnice dr. Faris Mujezinović pojasni: "Mehanizem je podoben kot pri oslovskem kašlju - cilj je, da mati ustvari protitelesa, ki gredo potem preko posteljice v kri otročka, ta ima zato po rojstvu majhno tveganje za tako hudo bolezen. To je pomembno predvsem, če ima kakšno srčno napako ali bo rojen prezgodaj."
Cepljenje priporočajo med 24. in 36. tednom nosečnosti. Za vse nosečnice je brezplačno, torej krito iz zavarovanja. Ženske se bodo lahko cepile tako v cepilnih ambulantah zdravstvenih domov in NIJZ-ja, omogočali ga bodo tudi nekateri ginekologi, Mujezinović načrtuje, da tudi porodnišnica, kjer že izvajajo cepljenje proti oslovskemu kašlju.
Nosečnice so do zdravil običajno zadržane, večine jih niti ne smejo vzeti. Kako torej, da se lahko cepijo? Nadja Šinkovec Zorko pojasni, da gre za tako imenovano mrtvo cepivo, ki je za nosečnice varno. "To je rekombinantno cepivo, ki deluje proti obema podtipoma RSV. Pri dojenčkih prepreči okoli 65 odstotkov okužb, bolje pa ščiti pred težjim potekom, okoli 80-odstotno. In to je glavni cilj cepljenja nosečnic, preprečevanje težjih potekov bolezni. Cepivo je varno, neželeni učinki so lahko, vendar so blagi - kakšna bolečina in otrdina na mestu vboda ali kakšen glavobol, bolečine v mišicah in slabo počutje, kar v nekaj dneh izzveni," še pojasni sogovornica.
"Hujši od oslovskega kašlja"
Posledice RSV-ja najbolje poznajo pediatri. Pulmolog pediater dr. Vojko Berce iz mariborskega UKC potrdi, da RSV predstavlja veliko težavo za njihove najmanjše paciente, dojenčke do šestega meseca starosti. "Če bi ti otroci bili zaščiteni - podatki za to cepivo pa kažejo, da je ta zaščita do 85-odstotna za preprečitev težjega poteka -, bi to cepljenje bilo zelo smiselno. Posebej za tiste otroke, ki bodo rojeni v sezoni RSV-ja, torej med septembrom in aprilom, oziroma bodo v tej sezoni stari do šest mesecev. Izredno priporočljivo pa je to cepljenje, kadar se že vnaprej ve, da bo prisotna kakšna srčna napaka ali če grozi prezgoden porod," pojasni Berce.
Letno na pediatrični kliniki UKC Maribor sprejmejo več kot sto otrok zaradi okužbe z RSV. Od tega jih 10 do 20 potrebuje intenzivno zdravljenje, polovica je celo intubiranih, torej priklopljenih na respirator. "To so lahko zelo rizični bolniki. Zadnjih deset let se sicer ne spomnim, da bi imeli pri nas kakšen smrten primer, vem pa, da vsakih nekaj let drugje po Sloveniji kak otrok tudi umre zaradi RSV-ja," doda Berce.
Pri majhnih otrocih RSV povzroča bronhiolitis, pri večjih pa virusno pljučnico. Otroke zato zdravijo predvsem s kisikom. Nastanejo, ko se ob tej okužbi razvije še kakšna bakterijska pljučnica. Dolgoročnih posledic po preboleli okužbi praviloma ni, je pa večja verjetnost za razvoj otroške astme, še pojasni. Berce ocenjuje, da je to "najtežja množična nalezljiva bolezen pri dojenčkih", primerljiva z rotavirusom, kjer je sicer višja smrtnost, ni pa toliko potrebe po intubaciji kot pri RSV.
Doslej so poznali samo cepljenje zelo prezgodaj rojenih otrok oziroma so tem nedonošenčkom dajali protitelesa proti RSV-ju, kar so ponavljali enkrat mesečno. Novo cepljenje pa predvideva samo en odmerek. Če bi bile nosečnice dobro precepljene, bi to za mariborsko pediatrijo pomenilo vsaj 50 manj hospitaliziranih bolnikov, ocenjuje Berce. "Gre za podoben princip kot pri oslovskem kašlju. Letos smo imeli hospitalizirane tudi štiri majhne otroke z oslovskim kašljem. Vendar se mi zdi RSV hujši od oslovskega kašlja - ne le, ker ga je toliko več, ampak ker lahko oslovski kašelj, če je hitro prepoznan, tudi zdraviš. Pri RSV pa lahko damo samo kisik in tekočino. To cepivo je zato lahko revolucionarno," meni Berce, ki pričakuje, da bodo v prihodnjih letih razvili tudi cepivo proti RSV za že rojene otroke.
