Igor Selan
Pred nekaj tedni smo poročali o tragičnem dogodku, ko je med rekreacijo v dvorani Tabor igralec namiznega tenisa doživel zastoj srca in kljub takojšnji pomoči boj za življenje izgubil. Žal to v začetku decembra ni bil edini tak dogodek. Kot smo izvedeli, je zastoj srca na glavni avtobusni postaji isti dan doživel tudi dijak, ki so ga po nudeni prvi pomoči prepeljali v UKC. Kakšno je njegovo zdravstveno stanje, nam ni uspelo izvedeti.
Ni skupne podatkovne baze, ni enotnih standardov
Skupni imenovalec pri obeh dogodkih je, da niti v dvorani Tabor niti na avtobusni postaji ni nameščenega defibrilatorja, ki verjetnost za boljši izhod zdravljenja ob zastoju srca precej poveča. Z občine sicer sporočajo, da imajo avtomatske eksterne defibrilatorje (AED) nameščene na dvajsetih različnih lokacijah v mestu (navedene so v okvirju), še osem pa jih nameravajo namestiti prihodnje leto, enega v Šobru v KS Bresternica - Gaj, sedem pa v različnih športnih objektih.
A pri Rdečem križu Maribor menijo, da stihijska nabava AED-naprav ni prava pot in da bi bilo bolje, če bi občina z nakupom počakala, prej pa sprejela strateški načrt nabav, vzdrževanja in izobraževanja. Aparate namreč trenutno s pomočjo sponzorjev in donatorjev poleg občine in drugih javnih institucij kupujejo tudi različna društva in podjetja, posledica tako nekoordiniranega načina nabave pa je vrsta različnih znamk in modelov, ki vsak zase potrebujejo lastno opremo, saj ni standardiziranih elementov, po nakupu in postavitvi pa nihče ne prevzame skrbi za spremljanje stanja aparatov in njihovo vzdrževanje. "Na terenu so tako pogosto nameščeni aparati, ki ne delujejo, jim manjka oprema, imajo izpraznjene baterije in tako naprej. Ob tem ugotavljamo, da nihče v Mariboru ne ve, kje točno so aparati, v kakšnem stanju so, ali so sploh še uporabni in ali so dostopni 24 ur dnevno ali ne. Ugotavljamo torej, da na tem področju obstaja kaos," razlaga sekretar Rdečega križa Maribor Metod Dolinšek.
Lokacije občinskih defibrilatorjev
Avtomatski eksterni defibrilatorji so v objektih Mestne občine Maribor nameščeni v upravni stavbi občine, v krajevnih skupnostih Pekre, Razvanje, Kamnica in Bresternica, na pokopališču na Urbanu, v OŠ Rada Robiča v Limbušu in v Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. AED se nahaja tudi v prostorih Mariborskega vodovoda na Jadranski cesti, v Črpalnem centru na Vrbanskem platoju ter v poslovni stavbi Energetike in Snage. V občinskih športnih objektih so defibrilatorji nameščeni v kopališču Pristan (dve napravi), na Mariborskem otoku (v času sezonskega obratovanja kopališča), pod vzhodno in zahodno tribuno Ljudskega vrta (tretji, prenosni, je v garderobi igralcev NK Maribor) ter v gostinskem lokalu teniškega parka Tabor. Prav tako je AED-naprave mogoče najti v treh lekarnah, v Gosposki 12, v Pohorski ulici v Radvanju in v upravni stavbi lekarn v Minařikovi ulici. Ob tem so nameščeni tudi v vseh zdravstvenih postajah Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.
Obvezno tudi izobraževanje o postopkih oživljanja
Ob tem opozori, da so AED-aparati precej dragi, cena nabave in montaže enega je okrog 2500 evrov, koordinirani pristop pa bi nabave precej pocenil: "Omogočil bi namreč nabavo enotnih aparatov, pri čemer v Rdečem križu razmišljamo tudi o najemu s finančnim lizingom. Večje število nabavljenih aparatov bi prineslo večje popuste, hkrati občinam ne bi bilo treba skrbeti za njihovo vzdrževanje, saj bi bili aparati še naprej v lasti lizingodajalca." Hkrati bi Rdeči križ poskrbel tudi za izobraževanje glede uporabe aparatov in postopkov oživljanja. "V Nemčiji so v zadnjih desetih letih s koordiniranim izobraževanjem o tehnikah oživljanja uspeli povečati uspešnost izida tovrstnih zapletov z 20 odstotkov na 50 in tako več kot podvojili število tistih, ki po zastojih srca ne čutijo trajnih posledic," še pove Dolinšek.
Z mariborske občine odgovarjajo, da jim je bil projekt predstavljen šele nedavno. Ker vključuje širši nabor projektnih partnerjev, ga bodo lahko komentirali šele, ko ga bodo podrobneje preučili.
