Jasmina Cehnar
Rektorska konferenca se bo poslej sestajala tudi v Mariboru. Z začetkom letošnjega leta je namreč predsedovanje tega združenja slovenskih javnih in zasebnih univerz za dve leti prevzela Univerza v Mariboru oziroma njen rektor Zdravko Kačič, ki mu sicer kmalu poteče rektorski mandat, a je predsedniško mesto prenosljivo in ga bo junija letos prevzel njegov naslednik. Podpredsednik nove sestave rektorske konference je Rado Bohinc, predsednik Evro-sredozemske univerze (EMUNI univerza) s sedežem v Kopru, tam bodo v tem mandatu (izmenično z Mariborom) prav tako potekale seje tega združenja, ki izmenjuje in usklajuje mnenja, je sogovornik zakonodajalca, daje pobude in organizira dogodke. "Sodelujemo tudi pri mednarodnih institucijah in na ta način lahko v večji meri vplivamo na politike, ki se ustvarjajo v širšem prostoru," je pojasnil Kačič.
Fokus na novem zakonu
Najvišji predstavniki skupno osmih univerz, med njimi tudi pravkar nastalih Nove univerze in Univerze v Novem mestu, so se v mestu ob Dravi sestali na prvi redni seji. Ukvarjali so se predvsem z nujnimi spremembami novega Zakona o visokem šolstvu, ki je nedavno stopil v veljavo. Na področjih, kot sta organizacija dela, opredelitev reguliranih poklicev in časovno prilagojenega študija, si želijo bolj natančnih opredelitev. Nasploh bo implementacija novega zakona v letošnjem letu njihova glavna skrb, za kar so že ustanovili posebno delovno skupino. Kot je poudaril Kačič, so slovenske univerze trenutno v prehodnem obdobju, ko nekatera določila zakona že veljajo, druga še ne. "Leto 2029, ko bo v celoti implementiran novi zakon, bo pomenilo popolnoma drugačen način delovanja univerz, njihove odzivnosti in tudi možnosti, da avtonomno razvijajo pedagoško in raziskovalno dejavnost v bistveno večji meri," je razmišljal mariborski rektor.
Med drugim so razpravljali tudi o tem, kako uresničujejo strategijo internacionalizacije visokega šolstva, ki obravnava večjo mobilnost študentov in profesorjev, raziskovalno sodelovanje in nasploh privabljanje tujih talentov. "Lahko rečemo, da v zadnjih letih tu slovensko visoko šolstvo napreduje, smo boljši kot naši južni in vzhodni sosedje - Hrvatje in Madžari -, smo pa slabši kot Avstrijci," je razlagal Bohinc, ki meni, da so cilji v strategiji dobro zastavljeni, ustrezni mehanizmi pa manjkajo, zato napovedujejo ustanovitev meduniverzitetne skupine, ki bo pripravila predloge za državo.
Na pobudo jezikoslovcev Univerze v Novi Gorici so nekaj pozornosti namenili tudi vprašanju, ali je potrebna priprava nove slovenske slovnice. Sklenili so, da morajo najprej pridobiti mnenje strokovnjakov vseh univerz in ugotoviti, ali se na tem področju že kaj dogaja, je povedal Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici.
Križ čez Informativo
Pohvalili so se tudi z organizacijo prvega Festivala slovenskih univerz Uni-Si, ki je prejšnji konec tedna potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Z izpeljavo so zelo zadovoljni, saj je dogodek, ki je dijakom iz vse države predstavil fakultete in njihove študijske programe, privabil 10.000 obiskovalcev. So pa bili deležni tudi nekaj javnih kritik, saj je rektorska konferenca s posebnim dopisom študentom prepovedala sodelovanje na konkurenčni Informativi, kar je sprožilo polemike o omejevanju javnega delovanja študentov. Informativa je sicer dogodek, na katerem so se univerze predstavljale vrsto let, z letošnjim letom pa so se iz njega povsem izločile. Kačič je pojasnil, da so se za svoj dogodek odločili, ker so bili izpostavljeni vse večjemu cenovnemu pritisku organizatorjev in ker so želeli prireditev, ki je namenjena izključno visokemu šolstvu, "Informativa pa je v zadnjih letih žal postala bolj poklicna tržnica, česar si mi nikoli nismo želeli". Vodja mariborske univerze je ob tem še zatrdil, da študentom niso prepovedali udeležbe na dogodku, niso pa želeli, da se predstavljajo kot predstavniki univerze, saj da za to niso imeli pooblastil.
