Nina Ambrož
Neozdravljiva bolezen in soočanje s smrtjo sta težki, četudi naravni, neizbežni življenjski izkušnji. Da bi bolnim zagotovili kakovostno življenje, njihovi družinski člani pa bi se lažje spoprijeli z zdravstveno nego in s psihološko podporo bolnika ter s svojim občutkom nemoči, žalosti so se mariborski študentje lotili projekta Last Aid - Zadnja pomoč, ki poteka v evropskem prostoru. Ideje in znanje so združili mladi s treh mariborskih fakultet, medicinske, filozofske in Alme Mater Europaea.
Sestavili so informativni atlas, spletno stran z informacijami o ponudnikih paliativne oskrbe v Sloveniji. Spisali so zloženko in iz nemščine prevedli priročnik za inštruktorje, izvajalce paliativne oskrbe Zadnja pomoč, ki obsega 108 strani.
Kje najdete informacijski atlas
Informacijski atlas (dostopen na http://paliativa.si/last-aid-atlas-paliativne-oskrbe-slovenije/) ponuja vpogled v organizacijsko strukturo in možnosti paliativne pomoči v Sloveniji. S klikom na posamezno občino se uporabnikom razprejo informacije, katere aktivnosti oziroma institucije so na voljo, navedeni so kontaktni podatki. Zemljevid bo v prihodnjih dneh dostopen širši javnosti, nato ga bodo dopolnjevali. Izšel bo tudi v tiskani obliki.
Potrebe po paliativni oskrbi se povečujejo
Ana Keršič, študentka petega letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je na tiskovni konferenci povedala, da so s projektom želeli zbrati koristne informacije, razviti mrežo ponudnikov paliativne oskrbe in dojeti, da paliativna oskrba ni podaljševanje življenja ali pospeševanje umiranja, temveč ohraniti dostojanstvo človeka, kakovost življenja do zadnje minute. Bodoča zdravnica je na ta način poglobila teoretično, šolsko znanje in se seznanila s storitvami, ki delujejo v praksi.
"Prvo pomoč obvladamo vsi, ki smo opravili vozniški izpit. Zadnje pomoči pa nas ne uči nihče, a se moramo na koncu z njo soočiti vsi"
V mreži že 150 inštruktorjev
Mentorica dr. Erika Zelko, predavateljica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, je povlekla zanimivi vzporednici: "Prvo pomoč obvladamo vsi, ki smo opravili vozniški izpit. Zadnje pomoči pa nas ne uči nihče, a se moramo na koncu z njo soočiti vsi. Zadnja pomoč je izboljšanje kakovosti življenja, kar medicina zna narediti, ko odpravlja bolečine, lajša simptome ... Lahko pa se na to pripravimo tudi sami. Pomembno je, da o tem razmišljamo takrat, ko smo še zdravi." Omenila je raziskavo, ki je pokazala, da si "večina Slovencev želi umreti doma, vendar se tega boji, ker se doma ne počutijo varni."
Pri tem je lahko ključen prispevek inštruktorjev paliativne oskrbe, je izpostavila dr. Nevenka Krčevski Škvarč, predstojnica Inštituta za paliativno medicino in oskrbo mariborske medicinske fakultete. 150 jih je v Sloveniji. Za inštruktorja se opravi 3,5-urni tečaj, ki je brezplačen, zdravstvena izobrazba ni nujna.
