Med Rušami in Lovrencem na Pohorju leži tudi naselje Činžat, kjer ob glavni prometnici skozi naselje na levi strani zagledamo tudi smerokaz z napisom labirinti. Če mu sledimo, poljska pot pripelje do Dežele labirintov, kot so prostor med pohorskimi travniki, gozdovi in potokom poimenovali graditelji labirintov na Kmetiji sožitja Rosande Ulipi. Začetki postavitve segajo v leto 2013, ko so pod vodstvom Mihe Markoviča, učenca Adriana P. Kezeleja in Meri Lončarič, postavili Saturnov labirint Življenja in smrti. Leto kasneje so se mu pridružili še Labirint povezanosti, Labirint občutkov in Labirint moči. Osmim labirintom se bo jeseni pridružil še labirint modrosti.
Kot pravijo graditelji, je postavitev labirintov zahtevala ne samo znanje, temveč tudi nekaj fizičnega napora. Grajeni so iz kamnov, zato je bilo iz bližnjega Lamprehtovega potoka treba pripeljati več prikolic prodnikov, ki so jih po načrtu polagali na travnik. In kateri labirint izbrati? Najbolje je poslušati svoje občutke in si pred vstopom v posameznega prebrati osnovne informacije s table. Nekaterih labirinti služijo za sproščen sprehod v središče in nazaj, drugim trenutke preživete v neokrnjeni naravi na svežem pohorskem zraku, tretjim pa način za vzpostavitev poglobljenega stika z lastnim notranjim bitjem, zemeljskimi ritmi in kozmičnimi silami.
Začetnik projekta Nebesnih labirintov je mojster djotiša, pisatelj in duhovni učitelj Kezele, ki o labirintih piše tudi v knjigi. Pojavnost labirintov je stara, kot je staro človeštvo. Začetki segajo v mlajšo kameno dobo, omenja jih najstarejši spis Mahabharata, na različne načine so jih uporabljali Stari Grki in Rimljani, Kelti, Indijanci v Severni ter predkolumbovska ljudstva v Južni Ameriki. Mogoče nismo pozorni, a danes je simbol labirinta prisoten v vseh religijah in duhovnih tradicijah.
