Lunin mrk je astronomski pojav, ki se zgodi, ko je Zemlja točno med Soncem in Luno. Takrat se Luna znajde v Zemljini senci. Lunino fazo, pri kateri se to lahko zgodi, imenujemo ščip ali polna luna. Če bi bil to edini pogoj za pojav luninega mrka, bi lahko tega na Zemlji opazovali ob vsakem ščipu oziroma vsakih 29,5 dneva. Prav tako bi lahko popolni sončev mrk opazovali ob vsakem mlaju. A vemo, da mrki vendarle niso tako pogost pojav. Vzrok za redkejše sončeve in lunine mrke na Zemlji tiči v naravi kroženja Lune okoli Zemlje in kroženja Zemlje okoli Sonca po ravnini, ki jo imenujemo ekliptična ravnina. Če bi bila ravnina kroženja Lune okoli Zemlje identična z ekliptično ravnino, bi lunin mrk res imeli ob vsakem ščipu. A ravnina krožnice Lune okoli Zemlje ni identična z ekliptiko, pač pa je od nje odklonjena za kot okoli pet stopinj. Za sončev mrk je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v ščipu sekati ekliptiko. Točko, v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Običajno 14 dni pred luninim mrkom ali po njem sledi sončev mrk. Par letošnjemu popolnemu luninemu mrku bo delni sončev mrk, ki se bo zgodil 21. septembra in ga bodo lahko opazovali v južnem delu Tihega oceana, najlepše pa bo viden med Novo Zelandijo in Antarktiko.
Popolni lunin mrk
Kot smo dejali, se ob luninem mrku Luna znajde v Zemljini senci. Ker Sonce ni točkasto svetilo, ampak oddaja svetlobo s ploskve navideznega premera okoli pol ločne stopinje, se za Zemljo pojavljata polsenca in senca. Ko Luna zaide v Zemljino polsenco, s prostim očesom tega ne moremo zaznati. Tak mrk imenujemo polsenčni lunin mrk. Naslednja možnost je, da Luna na svoji poti le deloma zaide v Zemljino senco, tedaj nastopi delni lunin mrk. Ko se vsa Luna znajde v Zemljini senci, imamo popolni lunin mrk. Ta pojav bomo lahko opazovali tudi v naših krajih v nedeljo, 7. septembra, v večernem času. Luna bo v Zemljino senco začela prehajati ob 18.26 po srednjeevropskem poletnem času, a te faze še ne bomo mogli opazovati, saj bo v Mariboru Luna nad matematično obzorje vzšla šele ob 19.21, nad dejanskim obzorjem pa - odvisno od ovir na obzorju - še kasneje. Najbolj zanimiva faza – začetek popolnega luninega mrka – se bo začela ob 19.29, ko bo Luna le stopinjo nad obzorjem. Vrhunec popolne faze bo ob 20.11, medtem ko bo Luna ob 20.52 začela izstopati iz Zemljine sence v polsenco. Delni lunin mrk se bo končal ob 21.56, ko se bo vsa Luna ponovno znašla v Zemljini polsenci. Popolni lunin mrk bo pri nas v večini še v večernem mraku, saj bo tega dne Sonce za matematično obzorje v Mariboru zašlo ob 19.25, medtem ko se bo prava noč začela ob 21.11. Morda še koristen podatek za tiste, ki bodo že vnaprej določili lokacijo, s katere bodo opazovali mrk: azimut vzhodišča Lune bo okoli 99°, torej približno v smeri vzhod. V času maksimuma mrka bo višina Lune 7°, njen azimut pa 108°.
Saturnovi kolobarji poravnani z Zemljo
Letošnji septembrski popolni lunin mrk bo najlepše viden na območju Indijskega oceana, v osrednji in vzhodni Aziji, ter na skrajnem vzhodu Afrike, medtem ko bo Slovenija prav na zahodni meji območja vidnosti, saj bo Luna pri nas na začetku pojava še pod matematičnim obzorjem.
Kot zanimivost naj omenimo, da bo že v večernem času na vzhodnem delu neba viden tudi planet Saturn (ta vzide ob 19.58), katerega kolobarji so letos poravnani z Zemljo, zato bodo vidni skoraj z boka, kot tanka prečka čez Saturnovo ploskev.
Astronomsko društvo Orion bo v sodelovanju z Osnovno šolo borcev za severno mejo v primeru jasnega vremena v nedeljo, 7. septembra, od 19.30 vzhodno od parkirišča ob Osnovni šoli borcev za severno mejo organiziralo javno opazovanje popolnega luninega mrka. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga pojava. Lunin mrk bo mogoče opazovati skozi različne teleskope, seveda bo možno tudi fotografirati mrk s pametnimi telefoni. Opazovali bomo tudi planet Saturn. Opazovanje je brezplačno in primerno za najširši krog zainteresiranih.
