
Nedavne poplave reke Drave so bile v senci visokega morja in poplavljenih italijanskih Benetk, a kljub temu niso prizanesle kmetom. Voda jim je odnesla kubike rodovitne zemlje, na njivah pa za seboj pustila zgolj prod in kamenje in v prihodnje neuporabno kmetijsko površino, kjer ne bo raslo nič več.
Na predlog civilne iniciative na Hajdini so se na izrednem delovnem sestanku sestali člani delovne skupine, ki se ukvarja s problematiko poplavne ogroženosti območij ob reki Dravi z namenom, da se nadaljuje dialog, saj jezni kmetje, ki jim mineva potrpljenje, že pozivajo k državni nepokorščini. Razočarani so bili prisotni člani delovne skupine, da se sestanka niso udeležili predstavniki ministrstva za okolje in tudi ne predstavnica naravovarstvenikov, prisoten je bil le predstavnik s kmetijskega ministrstva. Na terenu so jim želeli pokazati, kakšno škodo je povzročilo razlitje deroče Drave pred tednom dni, in to ob precej manjših pretokih Drave kot leta 2012. Upajo, da jim bodo lahko vsaj s fotografijami stanje pokazali 5. decembra na rednem sestanku delovne skupine v Ljubljani.

Prepuščeni sami sebi
"Sem slabe volje in zaskrbljen, ker že na drugem sestanku ni bilo vitalnih predstavnikov, ki bi morali nositi breme urejanja vodotokov, torej predstavnikov ministrstva za okolje in prostor in tokrat tudi direkcije za vode, čeprav so oboji člani te delovne skupine. Bili smo prepuščeni sami sebi in prepričani prepričevali prepričane," je bil po sestanku kritičen Mitja Horvat, župan občine Duplek in predsedujoči delovni skupini.


Poplavno območje šele od leta 2012
Darko Dobnik, kmetovalec iz Zlatoličja in predsedujoči civilni iniciativi Poplave ob reki Dravi, ki združuje okoli 200 članov, v imenu kmetov zahteva, da ministrstvo za okolje prepozna, da je ob Dravi problem, ki ga je treba začeti reševati. "Niso ogrožene samo kmetijske površine, pač pa tudi naselji Gmajna v Zlatoličju in Čreta v občini Duplek," opozarja Dobnik tudi na vedno manj potrpljenja kmetov, ki so še pripravljeni na dialog, a ne več dolgo.
"Kmetje se borimo za vsak meter kmetijske zemlje, tukaj pa nam Drava odnaša kar nekaj hektarjev"
Barbara Bradač





