Z izgradnjo Koroškega mostu leta 1996 je Maribor postavil temelj za gradnjo mariborske zahodne obvoznice. Vodenje investicije v obvoznico je po letu 1994 prevzel Dars v sklopu sprejetega avtocestnega programa in jo do leta 2005 tudi realiziral do Lackove ceste, seveda ob podpori Mestne občine Maribor (MOM). V letih 2003 in 2004 je bila izdelana prostorska in idejna projektna dokumentacija za odsek zahodne obvoznice od križišča na Lackovi do križišča na Tržaški cesti, pri BDC. Četrtega julija 2006 je mestni svet sprejel občinski prostorski izvedbeni akt za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem, s podaljškom Kardeljeve ceste.
Maribor je hitro dobil status mesta z dobrimi povezavami na daljinska cestna omrežja. Imel je že izdelan koncept obvoznic, vključno s severno obvoznico in z odločitvijo o zaprtju starega mestnega jedra za promet potem, ko bo zgrajen obroč okoli mesta. Na osnovi sprejetega prostorskega akta za ta odsek zahodne obvoznice je občina nadaljevala izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo, to je bilo tudi realizirano za odsek do Kardeljeve ceste. V letu 2006 je MOM naročila izdelavo elaborata in za nadaljevanje trase začela iskati dolgoročno kvalitetne rešitve, ki bi upoštevale možnost navezovanja na avtocesto Slivnica-Pesnica.
Rezultat je bila ugotovitev, da je treba spremeniti prometni koncept, ki je predvideval nadaljevanje zahodne - južne obvoznice v smeri proti Ptujski cesti, z izgradnjo predora pod železniško postajo Tezno. Ker je bila ta varianta tehnično izredno zahtevna in draga, je bila sprejeta odločitev, da se poišče direktna navezava na odsek AC Slivnica-Pesnica. Začeli so iskati drugačne rešitve, na primer priključevanje južne obvoznice na Papeževo cesto.
Priprava državnega prostorskega načrta (DPN) za navezovalno cesto, zahodno (južno) obvoznico v Mariboru, se je začela s sklepom vlade RS na seji 17. julija 2008. Zapisano je bilo, da bo namen gradnje navezovalne ceste ta, da prostorsko umestimo zadnji odsek zahodne - južne obvoznice do omrežja hitrih cest in avtocest na območju Maribora. Obveznost za pripravo strokovnih podlag in prostorske dokumentacije je na osnovi dogovora med takratnim direktorjem DRSC mag. Gregorjem Fickom in županom Francem Kanglerjem prevzela MOM, ki je zagotovila, da bo postopke prostorskega umeščanja izpeljala hitreje kot država (!).
Na podlagi že izdelane prometne presoje je bilo ugotovljeno, da bo križišče pri BDC zelo težko prevzemalo predvideni promet, posebno zaradi nadaljevanja do Ptujske ceste in dalje do Nove Zrkovske (Puhove) ceste, na trasi, ki je opredeljena v planskih aktih občine. Po predhodnih usklajevanjih so bile opredeljene tri osnovne variante poteka. Študija variant je bila izdelana za varianto 1 - nova trasa na severni strani Razvanja proti Bohovi, z navezavo na odsek AC Slivnica-Pesnica, in za varianto 3 - po trasi Papeževe ceste in hitre ceste BDC-Hoče-Slivnica, z odcepom v Bohovi in naprej proti avtocesti.
Na tem mestu lahko citiramo zadnji prispevek arhitekta Uroša Lobnika v Večeru ter pojasnimo njegovo vlogo in vlogo nekdanjega mestnega arhitekta v procesu: "Pobuda za delavnico je nastala potem, ko je nekaj strokovnjakov z drugih strokovnih področij ocenilo, da bi izvedba načrtovanega odseka trase južne obvoznice meščanom preprečila dostope do Pohorja in onemogočila kvaliteten urbani razvoj ob njegovem vznožju. Z delavnico smo ob podpori MOM (mestni arhitekt, opomba avtorja) odreagirali šele v fazi pripravljalnih del izvedbe, ker smo bili s projektno rešitvijo javno seznanjeni tik pred začetkom del in smo lahko šele takrat ocenili vplive predlagane trase na kvaliteto urbanega razvoja." Postavlja se vprašanje, kdo so to "mi, ki smo odreagirali, ki smo bili s projektno rešitvijo javno seznanjeni tik pred začetkom del in smo lahko šele takrat ocenili vplive predlagane trase na kvaliteto urbanega razvoja". In še: "… ko je nekaj strokovnjakov z drugih strokovnih področij ocenilo …" Kateri strokovnjaki? Katera druga strokovna področja? Zakonodaja jasno predpisuje vključevanje javnosti in vseh dejavnikov urejanja prostora in vsi ti postopki se v procesu niso zaobšli.
Nadalje Uroš Lobnik razlaga, da je bila za izhodišče in oceno vpliva na prostorski oz. urbani razvoj na pobudo MOM izvedena urbanistična delavnica Maribor jug 2009/10. Na tej delavnici so bile izdelane študije urbanega razvoja z vidika študentov arhitekture, ki so vrednotile variantne predloge poteka trase južne obvoznice ter njene vplive na prostorski razvoj mesta proti jugu. Rešitve je oblikovalo šest skupin s treh fakultet: Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo v Pescari in z gradbene fakultete Univerze v Mariboru, program arhitektura. Delavnica je obravnavala tudi odsek z že sprejetim prostorskim izvedbenim aktom in projektiranjem v teku! In od kod obdobje 2009/10, če je prostorski načrt obvoznice za odsek do Kardeljeve bil sprejet že leta 2006? Kaj je MOM s tem sporočala Direkciji RS za ceste? Da naj nadaljuje gradnjo na osnovi sprejetih prostorskih aktov in izdelanih projektov ali ne? Seveda se je investicijski proces takrat močno upočasnil, za nekaj let pa se je ustavilo tudi prostorsko umeščanje nadaljevanja obvoznice.
Po nekaj izgubljenih letih so bili zaključki naslednji: primerjava variant 1 in 3 glede vplivov na urbani razvoj na območju je pokazala, da nobena s svojim potekom ne vpliva izrazito na rabo in strukturo prostora. Drugačen je bil pogled ob upoštevanju razvojnih potencialov območja. Ob upoštevanju teh je bila varianta 1 v prednosti. Varianta 3 je namreč predstavljala oviro v smislu dostopnosti do razvojnega območja med Tržaško cesto in železniško progo.
Glede na izpostavljene ključne kriterije za predlog najustreznejše variante je bila predlagana varianta 1 - nova trasa na severni strani Razvanja proti Bohovi, z navezavo na odsek AC Slivnica-Pesnica, ki omogoča najkrajši čas izgradnje brez vpliva gradnje na obstoječe prometno omrežje in omogoča izvedbo po fazah, najmanj treh (1 - Kardeljeva cesta do Razvanjske, 2 - Razvanjska cesta do HC, 3 - HC-AC). Te faze so zaključene funkcionalne celote, ki bi lahko bistveno prispevale k izboljšanju prometa na obstoječih cestah že samo z izvedbo po sklopih. Poudariti je treba, da rešitve delavnic niso v ničemer vplivale na rešitve in izbor variante.
Ključni nauk te zgodbe je, da se moramo v mestu uskladiti glede rešitev v prostoru, do države pa nastopati enotno
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v času od 11. junija 2012 do 11. julija 2012 javno razgrnilo študijo variant, povzetek za javnost in okoljsko poročilo. Javna obravnava je bila 19. junija 2012 v prostorih KS Razvanje. Bistvenih pripomb ni bilo. Aktivnosti za južno obvoznico so se po nekajletnem zastoju nadaljevale s sestankom na Direktoratu za prostor 13. marca 2015. Dogovorjeno je bilo, da Sektor za strateško presojo vplivov na okolje zaradi negativnega mnenja takratnega ministrstva za kmetijstvo in okolje izda negativno odločbo o sprejemljivosti vplivov južne obvoznice. Kljub temu je Direktorat za prostor vladi predlagal potrditev variante 1, s čimer sta se strinjala tudi MOM in predstavnik ministrstva za kmetijstvo; to je omogočilo nadaljevanje postopka ter ohranilo južno obvoznico.
Kasneje je Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor izdelal posebno strokovno podlago o vplivih gradnje južnega dela zahodne obvoznice na kmetijska zemljišča - ministrstvo za kmetijstvo je 10. marca 2016 le izdalo pozitivno mnenje, iz katerega izhaja, da je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki se nanašajo predvsem na zagotavljanje nadomestnih ukrepov, kot je zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč. Na osnovi pozitivne odločbe o celostni presoji vplivov na okolje je vlada 19. maja 2016 sprejela sklep o potrditvi variante! Prvi, pomemben temelj za izvedbo južne obvoznice je bil položen.
Kaj pa obveza MOM, da traso umesti v prostor s sprejetjem prostorskega izvedbenega akta? MOM je s sklepom vlade o izboru variante svojo vlogo v postopku prostorskega načrtovanja neslavno končala brez sprejetega izvedbenega prostorskega akta, kljub dogovoru z državo; pogodba z izvajalcem se vsebinsko ni realizirala v celoti. Na osnovi potrjene variante je vlada 13. aprila 2017 sprejela sklep o pripravi DPN za navezovalno cesto zahodno obvoznico Maribor - s tem je škarje in platno ter skrb za usodo južne obvoznice v celoti prevzela država.
V letih 2017 in 2018 je potekalo javno naročanje za izbiro izdelovalca strokovnih podlag in idejnega projekta ter izdelovalca državnega prostorskega načrta (s strani DRSI). V juniju 2019 je bil večji sestanek, na katerem je projektant predstavil nove rešitve glede na nove predloge MOM in pridobljene smernice dejavnikov urejanja prostora. Na osnovi izvedenih geotehničnih in hidrogeoloških raziskav ter ugotovljenega višjega nivoja podtalnice je bilo treba niveleto trase dvigniti in jo zaradi smernic ministrstva za kulturo odmakniti od kulturnega spomenika Dvorec Betnava.
Vse od poletja 2019 so potekali intenzivni razgovori in iskanje rešitev glede nadomestnih kmetijskih zemljišč v MOM in občini Hoče - Slivnica. Kljub intenzivnemu delu v preteklem letu, ko nam je deloma uspelo najti nadomestne lokacije, se zapleta v delu, kjer je kot nadomestni ukrep predvideno, da se kmetijska zemljišča vzpostavijo tudi na območju gozdov, prednostno v gozdovih v državni lasti. Zaradi različnih upravljavcev (Slovenski državni gozdovi in Sklad kmetijskih zemljišč) je prenos informacij med deležniki včasih neustrezen, odzivnost pa slaba. Zdaj je strokovna podlaga za nadomeščanje kmetijskih zemljišč vendarle v sklepni fazi.
Nekaj več razlogov za optimizem vidim pri odseku med Streliško in Kardeljevo cesto, za kar je izdelana že celotna projektna dokumentacija, odkupi zemljišč pa so v zaključni fazi
Predlog prostorskega akta torej do konca leta 2020 ni bil še niti javno razgrnjen, čeprav so rešitve definirane že od pomladi 2019! Razlog za več kot enoletno zamudo je v vse bolj zapleteni zakonodaji ter stališčih raznih ministrstev; na to je opozoril prav mag. Ficko. Še trdo bomo morali garati, da bomo prišli do končne umestitve odseka obvoznice od Kardeljeve ceste do vzhodne avtoceste v prostor, kar bo pomenilo ključni temelj te investicije in omogočilo njeno izvedbo. Na poziv gospoda Skalickega, da kot pristojni podžupan organiziram predstavitev vseh faz načrtovanja omenjene obvoznice, pa moram odgovoriti, da bi to storil z veseljem, a žal ni več v pristojnosti MOM. Kdaj bo javna razgrnitev, bosta odločila ministrstvo za okolje in prostor ter investitor, DRSI. Pozivam ju, da čim prej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
