Barbara Bradač
V letošnjem šolskem letu Podružnična šola Staneta Lenardona Razvanje, ki deluje v okviru OŠ Franceta Prešerna Maribor, praznuje častitljivih 140 let delovanja. Pouk se je začel 17. novembra 1884. Ob tej pomembni obletnici so učenci in učitelji povabili krajane, starše in prijatelje šole na kulturno prireditev v Dom krajanov Razvanje. Ob tem jubileju so premierno predstavili šolsko himno podružnične šole Razvanje.
Šola, v kateri pouk obiskujejo učenci od 1. do 5. razreda, nato nadaljujejo šolanje na matični šoli, je s svojo dolgo zgodovino, srčno predanostjo učiteljev in tesno povezanostjo z lokalnim okoljem postala nepogrešljiv del življenja v Razvanju. Kot pravi vodja podružnice Boris Györköš, šola ni le prostor učenja, ampak pravo središče krajevne skupnosti. Izpostavlja pa tudi prednost podružnice, kjer je manj otrok: "Pri nas se vsi poznamo – otroci od prvega do petega razreda. To omogoča posebno toplino in povezanost. Dejansko imamo veliko časa za oblikovanje zdravih, spoštljivih in odgovornih posameznikov. Velikokrat poudarjam naslednje, na kar starši včasih pozabljajo, ni vse samo v visokih ocenah, dosežkih učencih, ampak je pomembno medsebojno sodelovanje otrok."
Tudi na četrtkovi prireditvi je poudaril in nagovoril starše, da pozabljajo, da sami niso bili najboljši, najhitrejši, najsposobnejši, kot pričakujejo od otrok, pa so vseeno uspeli v življenju. Veliko besed in misli je bilo izrečenih o preteklosti, o učiteljih in ostalih delavcih šole, ki so ustvarjali temelje slovenskega šolstva, slovenstva, edinstvenih vrednot slovenskega naroda. "Učitelji v Razvanju morda res nismo vedno najpriljubljenejši, smo pa zagotovo najbolj predani. Zahtevamo, da so otroci pošteni, iskreni, olikani, radovedni in iznajdljivi – saj vemo, da jim s tem dajemo največ," je med drugim povedal v govoru.
Posebnost šole je tudi v kombiniranih oddelkih, ki so pogosto predmet pomislekov staršev, a kot poudarja vodja podružnice, prav taka organizacija omogoča večjo prilagodljivost, več individualne pozornosti in kakovostnejši odnos med učenci in učitelji. Posebej ponosni so na dobro sodelovanje s starši, ki ga vodstvo in učitelji gradijo na iskrenem odnosu, odprti komunikaciji in spoštovanju vrednot. V razredih posvečajo veliko časa igri, saj se ravno skozi igro otroci najlažje povežejo, razvijajo socialne spretnosti in se učijo sobivanja. V šoli so imeli v preteklosti tudi odlične izkušnje z vključevanjem otrok priseljencev, predvsem iz albanskega okolja, ki so se uspešno naučili slovenskega jezika in vrednot.
"Znanje je pomembno, a življenje zahteva več kot le šolsko snov. Potrebujemo čustveno inteligenco, sodelovanje, gibanje in toplino medosebnih odnosov. Vse to otroci dobijo pri nas," pove vodja podružnice. Pogrešam pa, - glede na to, da starši vsak dan vozijo otroke na različne dejavnosti – zakaj ne bi, če si želijo, da se otrok razvija v bolj mirnem, domačem in naravnem okolju, ga vpisali v šolo v Razvanju, kjer ima več prostora za igro, več pozornosti zaradi manjšega števila otrok in bližino narave.
V zadnjih letih šola opaža upočasnjeno rast števila otrok – letos jih je le 42, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Györköš ocenjuje, da je eden glavnih razlogov pomanjkanje jasličnega oddelka v vrtcu, zaradi česar starši otroke preusmerjajo v druga okolja, od koder jih pozneje ne vračajo. Poudarja, da brez šole v takšnem kraju zamre tudi življenje v skupnosti – če bi se zgodilo, da bi šola zaprla vrata, in dodaja, da bi kraj izgubil svoje srce in prostor povezovanja. Kljub temu se prihodnost zdi svetla – v Razvanju se obeta gradnja novih hiš, kar bi lahko pomenilo več družin in posledično več otrok. "Verjamem, da se bo šola ohranila in celo okrepila. Pogrešamo pa telovadnico – danes otroci hodijo na telovadbo po ozkem pločniku do gasilskega doma. Velika želja ostaja izgradnja večnamenske gibalnice na šolskem dvorišču, ki bi koristila tako šoli kot vrtcu," dodaja Györköš.
