V severovzhodni Sloveniji, zlasti v regijah Podravje in Pomurje, je pomanjkanje delovne sile vedno večje, predvsem v dejavnostih z nižjo dodano vrednostjo. Ob tem se regiji soočata tudi z odlivom visoko izobraženega kadra v osrednjo Slovenijo in sosednjo Avstrijo, so ugotavljali udeleženci današnje skupne razvojne konference obeh regij v Mariboru. Kot je povedala direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje - Maribor Nataša Ritonija, s prvim tovrstnim skupnim dogodkom dokazujejo, da se znata regiji med seboj povezovati in sodelovati. "Nenazadnje se v obeh regijah srečujemo s podobnimi izzivi," je dejala.
Nova finančna perspektiva jemlje glas regijam
Med največjimi težavami v Podravju je omenila predvsem odliv možganov, saj mladi odhajajo v druge regije ali v tujino, kjer imajo boljše pogoje za svoj razvoj, tam pa so tudi delovna mesta z višji dodano vrednostjo. Še vedno je namreč povprečje dodane vrednosti v podravski regiji za 10.000 evrov nižje kot v Sloveniji, kar po besedah Ritonje zaznavajo kot veliko težavo in glavni razlog, da mladi iščejo priložnost drugje. Na RRA Podravje - Maribor zato izvajajo programe za mlade podjetnike in svetovanja, bi si pa želeli močnega regijskega podjetniškega centra. V ta namen imajo v Kreativnem parku Drava na voljo prostore, že nekaj časa pa se trudijo v pogovorih z državo, da bi vložila dodatna sredstva v razvoj centra.
Sicer pa na podravski razvojni agenciji še opozarjajo, da nova finančna perspektiva resno ogroža regionalni razvoj, saj jemlje glas regijam in uvaja bolj centraliziran pristop. "To je dejansko v nasprotju z evropsko kohezijsko politiko, ki bi morala temeljiti na tem, da zmanjšuje regionalne razlike in krepi manj razvite regije," je dodala Ritonija.
Za večjo povezanost Pomurja
Po besedah direktorja Razvojnega centra Murska Sobota Bojana Karja, je velika odgovornost nosilcev razvoja v obeh regijah, da ustvarijo boljše pogoje življenja in bivanja predvsem za generacije, ki prihajajo. Pomurje je, kot je dejal, na prepihu sosednjih držav - Hrvaške, Avstrije in Madžarske, blizu je Podravje, kar so zelo močni gospodarski centri, kamor odhajajo njihovi mladi.
"Mi ne želimo, da je Pomurje večje, želimo pa si, da bi bilo bolj povezano. Mladim, ki se lahko v pol ure pripeljejo do Maribora in v eni uri do Zagreba ali na Madžarsko, želimo, da gredo ven iz regije ali v tujino ter se izobražujejo, ampak želimo tudi, da se vračajo in živijo doma," je dodal Kar.
Kako zagotoviti delovna mesta z visoko dodano vrednostjo
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je v ospredje postavil primerno organiziranost v regiji. Pred Mariborom in regijo so namreč po njegovem mnenju nekatere velike priložnosti. Med temi je omenil razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, za kar bodo na voljo obsežna evropska sredstva, namenjena izključno vzhodni kohezijski regiji. Priložnosti po njegovem prinaša superračunalnik in nastajajoča tovarna umetne inteligence ter razvoj na območju mariborskega letališča, ki ga sam, kot nekakšen cargo center po vzoru Gradca vidi v smeri logistike in tehnološkega parka Industrije 5.0.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečka Đurova je v Sloveniji trenutno le osrednjeslovenska regija na vrhunski ravni, imamo pa še 11 ostalih razvojnih regij, ki pa imajo potencial, da to postanejo, a so potrebni nekateri ukrepi. "Še posebej je to pomembno za severovzhod države, ki meji na najbolj razvite regije v EU. Če hočemo zadržati najperspektivnejše kadre, je naša vizija skladnega regionalnega razvoja zelo enostavna - zagotoviti delovna mesta z visoko dodano vrednostjo v krogu 30 kilometrov od doma, ne 100 ali 300 kilometrov daleč," je dejal Đurov.
Znotraj strategije regionalnega razvoja do leta 2050 zato predlagajo vzpostavitev novega regionalnega razvojnega modela z močno ekonomsko preobrazbo. "Demografija je neizprosna, kot prebivalstvo se staramo in določen del prebivalstva se seli v center. Zato bo treba čim prej sprejeti neke ukrepe, da poskrbimo za decentralizacijo," je še poudaril Đurov.
