Viktimizator je oseba, ki sebe vedno prikazuje kot žrtev okoliščin ali dejanj drugih ljudi. Vedenje viktimizatorja lahko kaže na pomanjkanje prevzemanja odgovornosti ali tudi na določene osebnostne lastnosti, kot je narcizem ali izogibanje konfliktom.
Zgodba pripoveduje o županji občine Ruše. Občina Ruše izdaja glasilo občine Ruše, imenovano Ruški utrip. Glasilo sicer nima urednika, ampak ga nekako ljubiteljsko grafično in vsebinsko oblikuje občinska uprava. Glasilo enkrat mesečno prejmemo občani Ruš brezplačno v svoje nabiralnike. Pa ni namen tega pisanja ocenjevati (ne)kvaliteto tega pildeka, ampak njegovo zlorabo s strani županje.
Namen občinskih glasil je predvsem informiranje, povezovanje in vključevanje prebivalcev občine. Občinska glasila so komunikacijsko orodje lokalnih oblasti. Vsebina občinskih glasil naj bi bila prilagojena specifičnim potrebam in interesom lokalne skupnosti.
V nobenem primeru vsebina občinskega glasila ne bi smela biti komurkoli orodje za obračunavanje z nekaterimi člani občinskega sveta in nadzornim odborom občine Ruše. Prav to je storila z zapisom v uvodniku aprilske izdaje Ruškega utripa županja Urška Repolusk. To dejanje pomeni jasno zlorabo javnega komunikacijskega sredstva.
Gospa županja je poleg drugega v svojem uvodniku sporočila občanom Ruš, da je bil na ponovljeni16. seji občinskega sveta dne 13. marca sprejet občinski proračun za leto 2025. 16. seja občinskega sveta je bila prvič sklicana za 6. februar in je potekala ne glede na to, da je bilo na njej prisotnih samo 9 članov 18-članskega občinskega sveta in ni bila zagotovljena sklepčnost. V času prvega sklica 16. seje je namreč odstopil en član občinskega sveta in je tako županja menila, da zaradi tega odstopa občinski svet šteje 17 članov in ne 18 članov, kot določa statut občine Ruše. Gospa županja je naredila napako. 16. seja 2. februarja sploh ne bi smela potekati, pa je. In kako je gospa županja v uvodniku pojasnila ponovitev 16. seje (ki sploh ne bi smela biti ponovitev)? Tako, da je s prstom pokazala na 8 svetnikov, ki se seje 6. februarja niso udeležili, in jih okrivila za to, da se je morala seja ponoviti. No, morda pa odsotnost teh svetnikov niti ni bila razlog za ponovni sklic 16. seje, kajti kot je v uvodniku še zapisala gospa županja, je sejo ponovno sklicala "tudi zaradi izničenja morebitnih dvomov v zakonitost sprejetih sklepov na seji, ki je potekala 6. februarja z devetimi svetniki". Drugi sklic seje torej ne zato, ker je naredila napako, ampak za vsak slučaj, da ne bo "kiri kaj reko"?!
V naslednjem odstavku istega uvodnika je gospa županja obvestila občane, da je državno tožilstvo ovrglo kazensko ovadbo zoper njo v zvezi s stanovanjem, katerega solastnica je. V redu in prav, toda županja je istočasno zapisala, da zavržena predmetna ovadba pomeni, da občina pod njenim vodstvom deluje zakonito. Slednja trditev nima utemeljitve v ovrženi kazenski ovadbi zoper županjo. Ni bila ovadena občina, ovadena je bila Urška Repolusk. Daleč so časi, ko bi mogla županja, podobno kot je rekel Sončni kralj "Država, to sem jaz", reči "Občina, to sem jaz". V naslednjih stavkih istega odstavka je gospa županja na hitro obračunala z nadzornim odborom Občine Ruše s trditvijo, da je mnenje v poročilu nadzornega odbora tisto, kar naj bi bilo razlog, da je sploh prišlo do predmetne ovadbe.
Za utemeljitev, da ni res, kar trdi županja v zvezi z nadzornim odborom, je potrebna širša obrazložitev dogajanja. Nadzorni odbor je imel v svojem programu nadzorov v letu 2023 tudi Pravilnost in smotrnost porabe sredstev proračuna in zaključnega računa proračuna Občine Ruše za leta 2018 do 2022" ter v okviru tega Pregled vseh nakupov in prodaj občinskih stanovanj. Nadzor nad prodajo stanovanj v občinski lasti je razkril, da je občina v obdobju od 2018 do 2022 na javni dražbi prodala šest neprofitnih stanovanj v občinski lasti. Nadzorni odbor je samo pri prodaji enega stanovanja zaznal odstopanje od siceršnjih postopkov pri prodaji. Šlo je za stanovanje št. 12 na naslovu Pri viaduktu 2, Ruše. To stanovanje se je prodajalo po izklicni ceni, ki je bila nižja od ocenjene vrednosti, in tudi po izvedeni licitaciji vrednost ni dosegla ocenjene vrednosti. To stanovanje je kupila županjina sestra. Približno leto dni po nakupu je to, prej neprofitno občinsko stanovanje prešlo v last županje in njenega partnerja.
Vse prej zapisano dogajanje je nadzorni odbor zapisal v svojem končnem poročilu o nadzoru. Nadzorni odbor je glede prodaje neprofitnega stanovanja, katerega solastnica je postala po nenavadnih postopkih na koncu županja, v končnem poročilu zapisal, da je postopek, kot je potekal, z vidika etičnosti, transparentnosti, moralnega vidika, sprejetega etičnega kodeksa Občine Ruše ter Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije vprašljiv. Nadzorni odbor ni nikoli zapisal, da je županja zaradi postopkov, s katerimi je postala solastnica neprofitnega občinskega stanovanja, kakorkoli kršila zakonodajo.
Dogajanje v zvezi s prodajo občinskega neprofitnega stanovanja, katerega solastnica je na koncu postala županja, občanom Ruš ni ostalo prikrito. Oportuno bi bilo, če dogajanja ne bi preiskal nadzorni odbor in ga obelodanil. Da pa je bila županja v zvezi s stanovanjem ovadena, pa je resnica drugačna, kot jo v besu na nadzorni odbor v uvodniku občinskega glasila predstavlja županja: iz končnega poročila nadzornega odbora je v delu, povezanem s prodajo in nakupi občinskih stanovanj, razvidno, da je bil član nadzornega odbora, ki je obdeloval to področje, že v času opravljanja nadzora, to je 11. 9. 2023, povabljen na razgovor s kriminalistom, ki je vzporedno z nadzornim odborom že preučeval isto temo. Županja to ve, saj je prebrala končno poročilo in je v poročilu to zapisano. Policija pa je izvršilni organ, kar nadzorni odbor ni.
Tega, da je bila gospa županja Ruš Urška Repolusk ovadena, nikakor ni in ne more biti krivo končno poročilo nadzornega odbora Občine Ruše. Ovadba je posledica njenih dejanj.
Za konec. Županja Ruš Urška Repolusk onemogoča plačilo članom nadzornega odbora za opravljen nadzor, kar jim sicer pripada po pravilniku o plačah in nagradah. Uzurpirala si je pravico soditi o kvaliteti dela nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora smo prisiljeni s tožbami dosegati izplačilo nagrade. To pa je resnično sramotno za neko občino, mar ne?!
Član nadzornega odbora Občine Ruše Zdenko Štraus, Ruše
