V naslovu bi moral pravilno zapisati etažni lastniki (EL) stanovanj v stolpnici v Celjski ulici 9 v Mariboru. V stanovanjih so v glavnem najemniki. V enem stanovanju celo ni nikogar, čeprav obstaja EL z naslovom Celjska 9. V desetnadstropni stolpnici iz leta 1959 sem stanoval 25 let in sem bil najprej imetnik stanovanjske pravice, nato pa postal EL. Danes, ko pišem o trdi koži, sem zaradi dedovanja pred štirimi meseci znova EL. V dolgi dobi bivanja v Celjski 9 sem bil kar šest let predsednik hišnega sveta. Zaradi tega zelo dobro poznam upravljanje stolpnice.
Upravnik stolpnice je BAM upravljanje d.o.o., ki ima lahko delo. Stanovalci imajo namreč trdo kožo. Ko jih BAM vabi na sestanke, jih ni na sestanek. Vsi predlagani sklepi Nadzornega odbora (NO) gredo enostavno "skozi". Ko sem nekoč vabil stranke na sestanek, je redkokdo manjkal. Stranke so se poznale med seboj.
Danes je vse drugače. Ne mine dan, da ne bi kdo prodal stanovanja. Ljudje se ne poznajo. V dvigalu so tiho in čakajo, da se to ustavi, da izstopijo.
Razlaga pojma trda koža: BAM nam lastnikom zaračunava košnjo trave in rezanje žive meje, vsak mesec 280,48 evra. V letu 2024 je bilo za majhno zelenico za stolpnico porabljeno 3365,76 evra. Zdrav razum tega ne more razumeti. Četudi je na zelenici 20 cm snega, je košnja za januar stala 280,48 evra. To postavko še razumem, če pomislim, da je treba sneg z zelenice pred košnjo splužiti in šele nato travo pokositi.
Predsednica NO mimo BAM pridobi le eno ponudbo, da bi nam nekdo, ne pove kdo, v kleti oštevilčil kletne bokse. Ta ponudba znaša 17.000,00 evrov. To ni kup, ampak velikanski kup denarja za številčenje kletnih boksov.
Kršitev prve nadzornice v Celjski 9 je, kolikor hočete. Trda koža pride do izraza, ko stanovalce (pisno) pozovem, da tako ne gre več naprej, in se ti ne odzovejo. Stvari želim postaviti na svoje mesto. Jaz sem iz starih časov, ko je poštenje še nekaj štelo. Danes ti to prej škodi.
Trda koža pomeni: Pusti me na miru. Nič se ne bom vmešaval. Hočem svoj mir. Dovolim, da me lupijo, strižejo. Imam dovolj denarja, da bom plačal striženje. Nikamor ne bom hodil na sestanke.
BAM izstavlja položnice. Vsak mesec se zneski na njih povečujejo. BAM ni nič kriv, da ne bo pomote. BAM opravlja svoj posel profesionalno, profitabilno.
Morda zapis bere tudi kdo iz stolpnice, ki je zaprt v tistih nekaj kvadratnih metrih in je na toplem. Časi so hudi. Nisem ravno moder, a trdim, da še hujši prihajajo. Denarnice bodo vse tanjše, koža pa se bo morda le začela počasi mehčati. Zgornji zapis velja za vse stanovalce, kjerkoli v Sloveniji. Upravnik pošlje vabilo za sestanek in pridejo trije lastniki. To je danes slika Slovenk in Slovencev. Malo me spominja na volilno udeležbo v Sloveniji. Moj zapis ni politične narave, zato ga na tej točki zaključujem.
Luka Ciglar, Selnica ob Dravi
