Dolgih 20 let smo čakali občinski prostorski načrt (OPN) in vsi arhitekti modro molčijo, tudi Društvo arhitektov Maribor. Sprejet je bil ne glede na številne pripombe strokovnjakov in občanov Maribora. Na nekdanjem Zavodu za urbanizem sem sodeloval pri dveh OPN-jih. Prvi OPN sva izdelovala z arh. Dušanom Murovcem z drugimi kolegi, ki so imeli veliko razumevanje za varovalno planiranje. Vsi kolegi na nekdanjem Zavodu za urbanizem so razumeli, da so razvojni interesi absolutno kratkoročnega značaja, medtem ko so naravni sistemi dolgoročnega značaja.
Planiranje v 70. letih preteklega stoletja ni bilo računalniško podprto, ampak je bila vedno upoštevana tudi civilna iniciativa, te pa danes nihče ne upošteva. Drugi OPN pa smo na nekdanjem Zavodu za urbanizem izdelali interdisciplinarno z nosilcem univ. dipl. arh. Urošem Lobnikom (danes je profesor na arhitekturi v Mariboru), ki je dobil prestižno mednarodno nagrado za OPN.
Računalniško metodo je uvedel univ. prof. dr. Carl Steinitz s harvardske univerze in katedre za krajinsko arhitekturo. Metodologijo sta za naše razmere prilagodila univ. prof. dr. Ivan Marušič in univ. prof. Dušan Ogrin, ki je celo osem let predaval na harvardski univerzi kot svetovno znan teoretik krajinske arhitekture.
Metoda je temeljila na privlačnosti prostora za razne rabe (industrija, blokovna gradnja, vse oblike individualnih gradenj, gozdarstvo, zajezitve, kmetijstvo, rekreacija, parkovne kompozicije, regulacije vodotokov, šport, osuševanje, prenos energije, komunalna infrastruktura, ceste, avtoceste, površinski kopi, melioracije itd.) in na ranljivosti prostora (tla, voda, vegetacija, geomorfološki pojavi, vodni pojavi, biotopi, naravni procesi, vzorci kulturne krajine, krajinsko okolje, stavbna dediščina, rezervati, redke vrste itd.). Za vsak model privlačnosti in ranljivosti se uporabi največ dva do tri kriterije, sicer pride do konfliktov, kot trdita univ. prof. Dušan Ogrin s katedre za krajinsko arhitekturo v Ljubljani in avtor metode univ. prof. dr. Carl Steinitz s harvardske univerze. Krajinski arhitekti dobro poznamo to metodo in se je treba že danes pripravljati za nov OPN ob ugotovljenih napakah v prostoru.
Naši arhitekti in krajinski arhitekti molčijo s pripombami, ker si ne upajo oporekati, ker računajo, da bodo od občine dobili kakšno manjše delo. Kot vemo, ima občinska služba Maribora le dva arhitekta, ki se podrejata kapitalu in trenutni politiki kljub nasprotovanju civilne iniciative.
Mag. sc. kraj. arh. Niko Stare, Maribor
