Dve odbojkarski tekmi izmed skupno petih v boju za naslov državnih prvakinj sta bili odigrani v Dvorani Tabor. Obe sta bili prežeti z energijo, strastjo in neizmerno željo igralk po zmagi, ob močni podpori s tribun. Vzporedno pa se je odvijala še ena zgodba — zgodba o prisotnosti in odsotnosti na VIP-odru.
En oder je bil resnično prepojen s športnim duhom, drugi pa je, vsaj na videz, ostal nekoliko odmaknjen od tega utripa. O tem pišem brez obsojanja, temveč z iskreno željo po razmisleku.
Kljub napeti, srčni in kakovostni igri ekip OTP Banka Branik in Calcit Volley je bilo vzdušje v VIP-prostoru nad igriščem — pod velikim semaforjem — vse prej kot športu in igralkam vzpodbudno.
VIP-oder je bil na obeh tekmah opremljen z mizami tik ob igrišču, a distanca med dogajanjem in VIP-opazovalci je bila očitna. Igralke so med igro, hote ali nehote, gledale v obraz delu publike, ki ji je bila tekma pogosto drugotnega pomena. Vse skupaj je spominjalo na čase, ko so v areni nastopali gladiatorji, pomembneži pa so z višin dokaj nezainteresirano opazovali njihovo borbo.
Seveda razumem: danes brez sponzorjev ni niti rekreativnega, kaj šele vrhunskega športa. A ravno zato se zdi pomembno poudariti, da so bili na tribunah tudi takšni "vipovci", ki so svojo prisotnost izkazovali iskreno — na primer tri generacije družine podjetnika in dolgoletnega podpornika mariborskega športa, ki so z navdušenjem spodbujale odbojkarice od prve do zadnje točke.
Zato se sprašujem: ali ne bi morali v prvi vrsti podpirati pristne, srčne pobude, ki gradijo skupnost? Šport — še posebno ženski — pogosto deluje v tišini in brez žarometov, pa vendar prinaša najlepše zgodbe. Kot je trud odbojkaric Branika, ki so po dolgem času Mariboru znova priborile naslov ekipnih državnih prvakinj. In ali ni naloga mesta, da je s temi ljudmi — z igralkami, trenerji, prostovoljci, navijači — resnično in z vsem srcem prisotno? Ne le simbolno?
Moj poziv k razmisleku o prioritetah javne prisotnosti — ki ni stvar protokola, temveč duha skupnosti — je morda naiven. A je iskren in dobronameren. Včasih je prav iskren, nevsiljiv odziv najmočnejša spodbuda.
Dragan T. Grgić, Maribor
