Rok Kajzer
Na pozive, naj praporščaki Društva generala Rudolfa Maistra s svojo prisotnostjo na Glavnem trgu "odgovorijo" na morebitno novo slovesnost v spomin na ubite demonstrante, ki jo je lani pospremila provokacija s svečo z neonacističnimi simboli, je društvo odgovorilo na povsem drugačen, dostojanstven način - z okroglo mizo. Na njej so osvetlili 101. obletnico tragičnega dogodka, ko je v času obiska študijske skupine razmejitvene komisije 27. januarja 1919 na Glavnem trgu v Mariboru prišlo do demonstracij v podporo priključitvi Maribora Republiki Nemški Avstriji.
Ta dogodek, v katerem je umrlo nekaj demonstrantov, so pod taktirko Staneta Kocutarja na okrogli mizi v dvorani nekdanjega lutkovnega gledališča z različnih vidikov osvetlili zgodovinarji dr. Gregor Jenuš iz Arhiva RS, Lojze Penič, dr. Janko Prunk, dr. Andrej Rahten, dr. Marjan Toš in dr. Elko Borko iz medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
Prunk je osvetlil položaj Slovencev v monarhiji pred in med prvo svetovno vojno ter po njej, Jenuš je govoril o sestavi prebivalstva na našem območju in zavračanju pogovorov o statusu slovenskih pokrajin v monarhiji, Rahten pa o vlogi zavezniške študijske skupine, ki je med drugim obiskala tudi Maribor; zaradi njega so se tudi zgodile demonstracije. Penič in Toš pa o tem, kako je bila mariborska policija slabo pripravljena na demonstracije in da so podcenili mobilizacijsko moč mariborskih Nemcev. Borko je izpostavil, da različna pričevanja in dokazi kažejo, da je bilo strelno orožje uporabljeno v silobranu in da tudi bolnišnični podatki ne povedo veliko o številu žrtev. Sodeč po poročanju časopisov, je bilo devet mrtvih, najbrž sedem na Glavnem trgu, dve osebi pa sta umrli kasneje. Kot kaže, pa tudi ti podatki, sploh o številu ranjenih, niso dokončni. Deset let po dogodkih je, denimo, Slovenski narod pisal o 15 mrtvih in 80 ranjenih, kar je očitno napačen podatek.
V krajši razpravi je prišlo še do predloga, da bi morda naslednje leto povabili še kakšnega avstrijskega zgodovinarja, da v luči odprte in zrele razprave spoznamo še ta pogled.
