Nedeljska nesreča malo pred poldrugo popoldansko uro bi bila skoraj usodna za sedemletnega dečka, ki je na dvorišču Salzburškega dvorca v lasti Benediktinskega priorata sv. Cirila in Metoda Maribor nič hudega sluteč v družbi očeta in sestrice čakal na mamo. Kaj je povzročilo nihanje velikih kovinskih vrat, da so se iznenada zvrnila nanj in ga podrla k tlom, lahko le ugibamo. Po ocenah pristojnih policistov naj bi bila njihova teža okoli sto kilogramov.
"Zaradi tega, ker je popustil kovinski nosilec dovoznih nihajnih kovinskih vrat, velikosti 1,7 x 2,2 metra in teže okoli 100 kilogramov, so ta padla na otroka in ga pokopala pod seboj," so v sporočilu za javnost zapisali na Policijski upravi Maribor.
Hude poškodbe glave
Oče je v trenutku nesreče stal približno meter pred sinkom, ki je, kot rečeno, stal v neposredni bližini kovinskih vrat, povsem malomarno in zgolj enostransko naslonjenih na ograjo, ki zamejuje dvorišče Salzburškega dvorca in parkirišče nekdanje Probanke. Dečka nihče ni videl plezati po vratih, in četudi bi to počel, se s tem odgovornost lastnika, s strani pristojnih policistov že pred časom tudi opozorjenega in pozvanega k popravilu vrat, ne zmanjša. Fantek je utrpel hud udarec po vsem telesu, predvsem hude poškodbe glave, med drugim mu je počila lobanja in se pretrgala možganska ovojnica, krvavel je tudi iz ušesa. K sreči je zdaj izven smrtne nevarnosti.
Starša prosita za medijski mir
Starša želita ostati anonimna in se tako izogniti medijski pozornosti. Za okrevanje njuno pozornost v celoti potrebuje otrok, sicer zelo živahen, navihan in bister ter zvedav prvošolček. S povsem solznimi očmi mama v partnerjevi družbi po prihodu iz bolnišnice pripoveduje o njegovem rojstvu in težavni nosečnosti. "Veliko je preživel in zato vem, da bo tudi sedaj preživel, saj je z namenom prišel na ta svet. Borec je, pravi sonček. Mi se mu toliko nasmejimo," si obriše solze, ki kar ne nehajo teči. Medtem ji nenehno zvoni telefon. Za fantka so namreč v skrbeh številni, ki staršema izrekajo podporo in sočutje.
"Lahko smo srečni, da se je končalo, kot se je"
Oče usodno nedeljo opiše kot najbolj tragičen trenutek v svojem življenju. "To si bom zapomnil za vedno." Pokomentira tudi težo vrat, saj jih je prav on s povsem onemoglega sinka dvignil. "So bila težja od sto kilogramov," poudari.
Zahvala reševalni ekipi UKC Maribor
Starša izpostavita tudi pomoč reševalne ekipe, ki je na prizorišče nesreče prispela zelo hitro. "Nam so se minute seveda vlekle kot večnost, a reševalci in bolnišnično osebje so opravili izjemno delo. Najprej želimo, da se sinkovo stanje povsem stabilizira, da pride domov in bo vse v redu. Potem bomo šli dalje in pravno zahtevali, da se prevzame odgovornost," še doda mama in pove, da je po prestani nedeljski operaciji in vstavljeni sondi dečkovo stanje izven smrtne nevarnosti. Če tako ostane, ga bodo počasi pričeli prebujati iz umetne kome. "Lahko smo srečni, da se je končalo, kot se je," pravi. "Sredi centra mesta človek česa takšnega res ne pričakuje. Prav tukaj bi pričakovali urejenost in varnost. Ne predstavljam si, da se lahko zgodi kaj hujšega," doda od skrbi in prebedene noči vidno utrujena in obenem hvaležna, da sinku kaže na bolje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
