Spoštovani,
pošiljam vam pogled na trenutno polemiko glede grba v Narodnem domu še s področja grboslovja. Kamen spotike je upodobitev grba Maribora nad odrom Dvorane generala Maistra, ki ima napačno usmerjenega goloba. V tem sestavku bom zastavil malce širši pogled, da bomo lažje ovrednotili naslikano podobo in jo postavili v konkreten kontekst.
V uvodu je potrebno izpostaviti, da freska grba ne spada med varovane elemente kulturnega spomenika, še bolj pa je pomembno, da nad odrom sploh ni narisan grb Maribora, temveč podoba iz grba Maribora. Kajti da lahko nekaj opredelimo kot grb, mora biti najprej naslikano na ščitu, za to pa vidimo, da v Narodnem domu ne drži. Vsebina s ščita prosto lebdi na ploskvi.
Zakaj so se pred desetletji odločili za takšno upodobitev obzidja z golobom, lahko le ugibamo, dejstvo pa je, da gre za preris, ne za umetniško delo. Da gre za preris, je povsem očitno, če pogledamo pečatnik, ki ga je mesto uporabljalo od okoli leta 1300. Ko imamo pred očmi heraldični ščit, je logično, da je na dnu polkrožne oblike in da se tej obliki oziroma prostoru, ki je vsebini na voljo, podoba prilagodi tako, da obzidje spodaj obreže skladno s to polkrožno obliko. Ker pa je naslikana podoba v Narodnem domu brez ščita, je obrezovanje obzidja povsem odveč in bi lahko to segalo povsem do dna prostora, ki mu je na voljo. Pa mu ne, zato je videz freske vse prej kot heraldično estetski.
Izvoz vsebine grba izven ščita je odvisen od vsakega grba posebej. Tisti, ki imajo lebdečo vsebino, se lažje prilagodijo spremenjeni obliki polja, ki jim je na voljo. Tak je na primer grb Celja s svojimi tremi zvezdami ali pa grb Slovenskih Konjic s konjem. Te atribute enostavno naslikamo povsem samostojno; popolnoma drugače pa je z grbom Maribora ali pa Slovenske Bistrice. Oba imata vsebino, ki stoji na tleh oziroma raste s ščitovega dna. Če tako podobo izvozimo iz originalne oblike ščita, na dnu seveda avtomatično dopolnimo obrezano obzidje na obeh straneh. Tega prerisovalec v Narodnem domu ni storil. Še več, pri prenovi freske po letu 1980 je samovoljno obrnil goloba, da niti ne ustreza več izvorni podobi, ki je bila kopirana s pečata.
Na podlagi navedenega menim, da grb v Narodnem domu nikakor ni "zgodovinsko pričevalen", da bi bil "dokument časa", ampak je zgolj slab preris pečata, ki mu je v zadnji verziji avtor spremenil najpomembnejši heraldični atribut Maribora tako, da ne gre več za Sv. duha, ki je "prihajal kakor golob z neba". Poudariti je potrebno, da je mariborski golob ključni element mestnega grba, saj ga loči od drugih mest in občin, ki imajo v grbu upodobljeno zgradbo. Enako je z ljubljanskim zmajem. Če bi obe mesti imeli v svojem grbu le belo zgradbo na rdečem, bi ju težko ločili med sabo. Prav zato je golob v pravilni obliki tako pomemben.
V članku je tudi navedeno, da so ptiči v grbih v veliki večini obrnjeni navzgor, kar seveda drži, ampak drži v primeru najpogostejše heraldične ptice, ki je orel. Golobi so v grbih zelo redki in običajno naslikani s strani; nikakor ne frontalno in ne simetrično, kot je v primeru Maribora. Navedeno je tudi, da je Maribor v različnih obdobjih svoje zgodovine uporabljal grb z golobom, obrnjenim navzgor, kar pa seveda ne drži. Le določeni avtorji so v svojih izdajah samovoljno ali po napaki upodobili pokončnega goloba. Te upodobitve pa niso uradni simboli mesta. Mesto je svoj uradni simbol izkazovalo s pečati, od teh pa so vsi uporabljali goloba, ki se spušča. Sicer pa je edini pravno veljavni dokument strokovna besedna predstavitev grba ali grbopis (imenovan tudi blazon), medtem ko je naslikan grb pravzaprav slikovna barvna predstavitev grbopisa.
Na podlagi zgornje analize lahko sklenemo, da upodobitev grba v Narodnem domu ne izpolnjuje osnovnih heraldičnih standardov in pravil. Ne gre za zgodovinsko relevantno podobo, temveč za netočno, neheraldično in slabo kopirano izvedbo, ki ne odraža prave simbolike mestnega grba. Obrnjen golob in izkrivljena predstavitev vsebine sta odraz napačnega pristopa k ohranjanju kulturne dediščine in zgodovinske avtentičnosti. Zato menim, da je nujno, da se pri morebitnih nadaljnjih prenovah ali interpretacijah grba dosledno spoštujejo heraldična pravila in zgodovinski viri, ki zagotavljajo zvestobo izvorni simboliki ter pomembnost goloba kot ključnega identitetnega elementa mesta Maribor.
V imenu društva Heraldica Slovenica predsednik Aleksander Hribovšek
