Barbara Bradač
Osnovna šola Draga Kobala dobro sodeluje z Muzejem narodne osvoboditve Maribor, Muzejem za mir, ki deluje znotraj njega, pripravlja proslave in komemoracije ter že vrsto let gosti razstave, ki govorijo o množičnih kršitvah človekovih pravic. Lani so v Murski Soboti na domu obiskali Eriko Fürst, ki je ena redkih preživelih holokavst. "Ko je pripovedovala svojo zgodbo, je bila uro in pol takšna tišina, kot je v 35 letih poučevanja še nisem doživela. Smrtna tišina. Strumnega poslušanja so bili zmožni tudi tisti, ki imajo pri pouku težave s koncentracijo in motnjo pozornosti," se spominja Marjetka Berlič, učiteljica zgodovine, ki je s številno ekipo sodelavcev gonilna sila, da je tema kršenja človekovih pravic vpeta v vsakodnevno poučevanje.
Letos je bila še posebej odmevna njihova razstava Porajmos ali skriti genocid nad Romi. Tudi zato je šolsko ministrstvo prav to mariborsko šolo nagradilo in plačalo avtobusni prevoz v Mauthausen, stroške vodenja po nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču pa je krila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Izkušnja, ki da širino
Osrednje mednarodne spominske slovesnosti na prostoru nekdanjega taborišča Mauthausen se vsako leto udeležijo tudi učenci in učenke ene od slovenskih šol. Ker je letošnja potekala med šolskimi počitnicami, so učenci OŠ Draga Kobala obiskali Mauthausen en teden kasneje. "Projekt poteka že več kot 15 let. Z njim skušamo razvijati širšo strpnost, tudi v smislu državljanske vzgoje. Velikokrat učencem rečemo, da je to dogodek, ki se jih je dotaknil, pa ga bodo enkrat pozabili, ampak vendarle je to izkušnja, ki jim da širino tudi pri razmišljanju o različnih stvareh v prihodnosti," je pojasnila Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije in članica mednarodnega komiteja KT Mauthausen.
Tiha priča preteklosti
Izleta so se udeležili tisti, ki jih zgodovina zanima, ki so bili dejavni na področju človekovih pravic in tisti, za katere so učitelji presodili, da jim bo obisk taborišča, kjer je življenje izgubilo tudi 1500 Slovencev, koristil. Učenko Katjo je izlet nagovoril še osebno, saj je bil njen dedek taboriščnik. "Ne zdi se mi prav, da bi pozabili preteklost in kam lahko pripelje," je povedala.
Vzgajajo kritično mišljenje
O trpljenju v taborišču je učencem pripovedoval Dušan Stefanič, že aprila, ko jih je obiskal skupaj z Moniko Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Tisti dve uri so učenci pozorno prisluhnili, da je bil ravnatelj šole Aleksander Jeršič nanje prav ponosen.
Kako sprejemati drugačnost
Ob slovenskem spomeniku, zanj je načrt izdelal arhitekt Boris Kobe, tudi sam taboriščnik, je na violino skladbo iz filma Schindlerjev seznam odigrala učenka Zara Bajde. Na vratih pred vstopom v prostore plinskih celic je napis, ki poziva k tišini. Tisoče imen (več kot 100.000 ujetnikov osvoboditve ni dočakalo), ki se svetijo v temi, je bil močan opomnik, kam lahko pripelje pot, ko ljudje gledajo stran. Stran od povzročanja bolečine in poniževanja, ki se pogosto začne z malenkostmi.
"Ni se začelo z milijonskimi poboji. To je bil proces"
