Tatjana Vrbnjak
Nedavno je sodni postopek proti skrbniku dveh svojih daljnih sorodnic, ki je zase potrošil njunih 33 tisoč evrov, odprl vprašanje, kolikšen je nadzor nad delom skrbnikov. Toliko bolj, ker število skrbništev narašča - še posebno pri starejših. To je povezano z naraščanjem števila dementnih ljudi v družbi - v zadnjih fazah demence namreč človek ne zmore več sprejemati zanj pravih odločitev. A demenca ni edini razlog, zaradi katerega se odraslemu določi skrbnik. Tako je tudi pri osebi s težko motnjo v duševnem razvoju, nekaterih psihiatričnih bolnikih in podobno.
O postavitvi odraslega pod skrbništvo in imenovanju skrbnika odloča sodišče. Center za socialno delo v tem postopku nastopa kot predlagatelj postopka, če sodišče uvede postopek po uradni dolžnosti, pa kot udeleženec. "V letu 2020 je bil Center za socialno delo Maribor predlagatelj ali udeleženec postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo v 140 primerih," pravijo v centru. Skupno je pod skrbništvom 799 ljudi - pod stalnim skrbništvom jih je 309, 490 pa jih ima imenovanega skrbnika za posebni primer.
Vse v dogovoru s centrom
"Skrbniki so največkrat sorodniki, občasno tudi sosedje. Pogoj je, da je skrbnik vreden zaupanja, ker je to častna in neplačana funkcija, a hkrati zelo odgovorna," pravi direktorica CSD Maribor Marjana Bravc. Skrbnik namreč v varovančevem imenu in na njegov račun ureja zadeve, ki jih ta ne zmore narediti sam, skrbi za njegovo premoženje in vse drugo v korist varovanca. Vse dela v dogovoru s centrom za socialno delo - to velja tako za vsakodnevne potrebe (na primer z denarjem varovanca kupi stvari v lekarni) kot tudi za vse druge nakupe, dvige denarja ali kakršnokoli drugo spremembo premoženja zaupanega mu človeka. Redko - a se tudi zgodi - skrbnik z dovoljenjem CSD odda ali celo proda nepremičnino varovanca. Denar se v tem primeru naloži na poseben skrbniški račun, s katerega se krijejo potrebe oskrbovanca (na primer se plačuje dom). Ti primeri so pogosti, kadar varovanec nima svojcev, dom pa doplačuje občina.
"Pogoj je, da je skrbnik zaupanja vreden človek, ker je to častna in neplačana funkcija, a hkrati zelo odgovorna"
Ker gre za častno in neplačano funkcijo, je skrbnike tudi zato včasih zelo težko najti. V takem primeru se za skrbnika lahko imenuje pravna oseba (največkrat je to kak zavod, na primer Hrastovec), ki pooblasti delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva, in tudi center za socialno delo, ki tudi pooblasti za to svojega strokovnega delavca.
"Neposredno skrbništvo je za center kar veliko breme," je odkrita direktorica mariborskega centra. "S skrbništvom je veliko dela; skrbnik mora biti osebi na voljo vedno, ko ima ta kakšno težavo, potrebo. Strokovne delavke ne morejo vsakodnevno spremljati teh ljudi, zato v to vključujemo delavce iz javnih del in prostovoljce, ki pod nadzorom strokovne delavke opravijo, kar je treba - na primer gredo v banko, dvignejo denar in v lekarni, trgovini kupijo in osebi prinesejo stvar, ki jo potrebuje."
Dve vrsti skrbništva
Obstajata dve vrsti skrbništva: skrbništvo za posebni primer in polno skrbništvo. "Z uveljavitvijo družinskega zakonika se je zmanjšalo število skrbništev za posebni primer in povečalo število postopkov postavitve odraslega pod skrbništvo. Družinski zakonik v 267. členu namreč določa, da skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani razlogi za postavitev osebe pod skrbništvo," razlagajo v mariborskem centru za socialno delo. Skrbnik za posebni primer se imenuje za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika (pogosto so se za to v preteklosti odločili denimo v primerih namestitve dementnega bolnika v dom za starejše).
Bi bile potrebne nagrade za skrbnike?
Kaj v centru za socialno delo še posebej izpostavijo v zvezi s skrbništvom? "Treba bi bilo razmisliti o nagradah za skrbnika," pravi Marjana Bravc. V tem primeru bi imeli skrbniki večji interes za to delo, koristilo pa bi tudi takrat, ko je skrbnik CSD kot institucija, saj bi lahko vključili več laičnih sodelavcev. Ko je bilo na voljo več javnih del, so denimo to pod nadzorom strokovne delavke opravljali zaposleni iz javnih del.
"V naslednjih letih pričakujemo, da se bodo pri obstoječih skrbništvih za posebni primer uvedli postopki postavitve odrasle osebe pod skrbništvo," pojasnjujejo v CSD Maribor.
K poročilu je treba priložiti tudi račune
In kakšen je nadzor nad skrbniki? Vsak skrbnik mora enkrat letno oziroma vedno na zahtevo centra za socialno delo temu poročati o svojem delu. "Poročila pregleda skrbniška komisija in s tem se izvaja nadzor. K poročilu je treba priložiti tudi račune. Ve se, kolikšen je realen znesek - ne more skrbnik kupiti za deset tisoč evrov obutve ali obleke," je nazorna Bravčeva in še doda, da je dodatna varovalka pri nadzoru ta, da poročila navzkrižno pregledujejo; poročila skrbnikov iz ene enote CSD pregleduje komisija iz druge enote CSD.
Primeri zlorabe funkcije skrbnika so zelo redki, ocenjujejo v mariborskem CSD. "Trenutno na sodišču poteka en kazenski postopek zaradi zlorabe varovančevih finančnih sredstev. Skrbnica je bila v tem času tudi razrešena svoje funkcije."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
