Naše zvezde

"Ilka, podpis, prosim!" se je deček sklanjal prek ograje na Trgu Leona Štuklja. "Te še ful boli koleno?" je spraševala deklica, ki se je drenjala zraven. Dišalo je po pomladi aprila letos, ko je Maribor s sprejemom po smučarski sezoni pozdravil mariborsko šampionko za hitre discipline. "Jaz tudi smučam, treniram. Pa tudi včasih padem," je s prijaznim nasmehom nadaljevalo dekle. Ponovno se je Ilka letos na svetovnem prvenstvu povzpela na svetovni smukaški prestol, (mali) kristalni globus ji je vzela nova poškodba. Vzponi in padci so tako rekoč del njenega DNK. Ravno te dni in tedne spet išče pot nazaj. Na poti, ki ji je znana. Per aspera ad astra. Prek trnja do zvezd, je prevod tega latinskega pregovora.
Velikim in malim herojem naših krajev je malo podarjenega. Štajerska se je v zadnjih 30 letih dvakrat lomila pod silovitostjo kriznih udarcev, po propadu jugoslovanskih trgov, nato še s krizo, ki je svet in z njim Slovenijo pahnila s tečajev leta 2008 po zlomu dela bančne panoge. Negativna selekcija je nemalokrat in nemalokje postala stanje stvari. Veliko pridnih rok in pameti je odšlo - največkrat v dve smeri: via Ljubljana in Avstrija. V načeti kolektivni samozavesti, ob objektivnih dejavnikih, ki tej okolici niso prizanesli, nikakor, pogosto prevedeni še v letargijo, iskanje zunanjih krivcev, so bile dobre zgodbe, ki jih podpisujejo izjemni posamezniki, presežni, izstopajoči, avtentični, včasih luč na koncu tunela, navdih in motivacija. Nimamo jih malo, nasprotno, junakov našega časa, ki se vztrajno prebijajo nad povprečje, niti sporočil, ki jih pošiljajo vsem nam. Pa ne le takšnih, ki se redno uvrščajo na časopisne naslovnice, na vrhove spletnih strani in v prve minute poročil.