
Pred dobrima dvema tednoma smo poročali, da je v umetnem zbiralniku vode za snežne topove pod Mariborskim Pohorjem na površju nastala zelena gošča oziroma z drugimi besedami, voda v zbiralniku je "zacvetela". Da ne gre za nedolžno zadevo, je dokazoval obisk sodelavcev Nacionalnega inštituta za biologijo, ki so ugotovili, da so v zbiralniku prisotne kolonije potencialno strupene cianobakterije microcystis aeruginosa, ki lahko proizvaja mikrocistine, kar so potrdile tudi molekularne raziskave. Obiskovalcem so zato odsvetovali kakršenkoli stik z vodo, prav tako v stik s to vodo ne bi smele prihajati niti živali.
V Sloveniji za takšne pojave ni pristojna nobena institucija
Na Marprom, ki upravlja s pohorskimi smučišči, smo se zato obrnili z vprašanji, kako bodo omenjeni problem rešili. Kot pojasnjujejo, so se z namenom obravnave te problematike obrnili na strokovne službe, povezane z javnim zdravjem in pri tem prejeli pojasnilo prej omenjenega inštituta, da v Sloveniji za takšne pojave ni pristojna nobena institucija. "Cianobakterije se namreč po zakonodaji spremlja samo v registriranih kopalnih vodah, ne pa tudi v vodah za kakršnekoli druge namene. Kljub temu bo Marprom iz preventivnih razlogov pri zajetju namestil posebno opozorilno tablo za obiskovalce, da je v času cvetenja cianobakterij priporočljivo izogibanje stiku z vodo za ljudi in živali. Na splošno pa strokovne službe svetujejo zmanjševanje vnosa hranil v vodna telesa, ki lahko izhajajo na primer iz kmetijstva, ribištva, turizma ali neurejene kanalizacije."
"Cianobakterije se po zakonodaji spremlja samo v registriranih kopalnih vodah, ne pa tudi v vodah za kakršnekoli druge namene"
Od kod bi hranila lahko vstopila v zbiralnik vode pod Pohorjem, Marprom ne pojasni. Dodajo pa, da bodo razmere tudi v prihodnje spremljali in v okviru pristojnosti izvajali razumne preventivne ukrepe za zagotavljanje varnega in odgovornega upravljanja zadrževalnika.
Do pojava cvetenja sicer običajno pride v poletnih mesecih, saj cianobakterije najbolje uspevajo ob visokih temperaturah, se pa lahko prekomerno namnožijo tudi sicer, a le ob povišani vsebnosti hranilnih snovi. Kljub temu, da se voda iz tega zbiralnika vode uporablja za zasneževanje, je možnost, da bi potencialni toksini negativno vplivali na smučarje, izjemno majhna, saj je za akutne negativne učinke treba zaužiti precejšnjo količino onesnažene vode ali snega, kar med smučanjem ni prav verjetno. Čeprav tako med smučanjem kot med zasneževanjem obstaja tudi možnost tvorbe aerosolov in s tem vstop toksinov skozi dihalne poti, tudi to ne predstavlja večje nevarnosti za zdravje. Vseeno pa strokovnjaki po stiku s to vodo oziroma iz nje narejenim snegom, svetujejo temeljito umivanje rok.
Igor Selan





