Družba Mestne nepremičnine, ki je v popolni lasti mariborske občine, je bila ustanovljena za upravljanje nepremičnin ter gospodarjenje in trgovanje z njimi. Za nakupe nepremičnin v javnem interesu je bilo doslej porabljeno 1,5 milijona evrov iz občinskega proračuna. A kdo dejansko upravlja to podjetje, ki ima v lasti Gostilno pri treh ribnikih in zemljišča na območju nekdanjega motela Jezero v Bresternici? In kdo odloča, kaj bo družba kupila? Na mariborski občini nam sogovornika na to temo niso zagotovili, na številna vprašanja so odgovorili pisno.
"Prepričani smo, da občani od vodstva občine pričakujejo, da razmišlja o razvojnih priložnostih mesta in jih tudi uresničuje"
Družbo Mestne nepremičnine, ki nima niti enega zaposlenega, vodi pa jo Mojmir Grmek, zaposlen v občinskem uradu za gospodarstvo, je občina ustanovila lani januarja. Podjetje nima poslovnih prostorov, na sedežu v Grajski ulici 7 v središču mesta je samo poštni nabiralnik. Po odloku o ustanovitvi ima ustanoviteljica precejšnje pravice. Tako odloča o sprejetju letnega poročila in porabi bilančnega dobička, imenuje člane nadzornega sveta, postavlja prokurista, potrdi poslovni načrt družbe. Za najemanje kreditov in drugo zadolževanje, kot tudi obremenitve in odsvojitve nepremičnin, direktor potrebuje soglasje ustanoviteljice.
Dva kandidata za direktorja, izbran nobeden
Na nedavni razpis za direktorja Mestnih nepremičnin sta prispeli dve prijavi, a se je nadzorni svet odločil, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. "Zato ker nobeden izmed kandidatov ni pripravil vizije, ki bi se skladala s tem, kar pričakujemo od direktorja Mestnih nepremičnin," je pojasnil predsednik nadzornega sveta Gorazd Škrabar, sicer vodja občinskega urada za gospodarske dejavnosti. Postopek se je tako zaključil brez izbire. "Sledi nov razpis, vendar s tem ne bomo hiteli. Moramo se tudi vprašati, zakaj je bilo tako malo prijav," razmišlja Škrabar.
Po naših informacijah želijo nadzorniki spremeniti nekatere pogoje za imenovanje direktorja, ki so zapisani v odloku o ustanovitvi te družbe, in upajo, da bi tako razširili nabor kandidatov. Predvsem bi radi razrahljali pogoj izobrazbe, dosegli znižanje za eno izobrazbeno stopnjo, in spremenili zahtevo po petletnih delovnih izkušnjah na podobnih vodstvenih delovnih mestih.
Nadzorni svet se z nakupi zgolj seznanja
Ampak kdo je v odloku mišljen pod pojmom ustanoviteljica? Je to župan, mestni svet ali kdo drug? Odgovor občine je kratek: V skladu z 71. členom Zakona o javnih financah je to župan. Zakon v tem členu govori o upravljanju javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter uresničevanju pravic iz delnic. Odločitev o tem, katere nepremičnine bo družba kupila, sprejme župan. Na občini so pojasnili, da so premisleki in pogovori o tem, kje so priložnosti za razvoj mesta oziroma posameznih njegovih predelov, na ravni vodstva občine vsakodnevni. "Končna odločitev o nakupu - oziroma nenakupu - določene nepremičnine je seveda županova," so odgovorili. "Prepričani smo, da občani od vodstva občine pričakujejo, da razmišlja o razvojnih priložnostih mesta in jih tudi uresničuje. V te procese sodijo seveda tudi nepremičnine, saj je v precejšnjem delu uresničevanje teh priložnosti povezano prav z nepremičninami; lahko gre za opuščene komplekse s potencialom za razvoj podjetništva (poslovne cone, podjetniški inkubatorji), za lokacije s turističnim potencialom, s potencialom za razvoj kulturnih in drugih mestotvornih vsebin ali za kvalitetno stanovanjsko gradnjo," razlagajo na občini. Nadzorni svet tako nima pristojnosti dajati soglasja k nakupom, pač pa se z njimi zgolj seznanja.
Poslovni načrt javnosti ni prosto dostopen
Če so se mestni svetniki seznanili s poslovnim načrtom podjetja Šport Maribor, ki še sploh ne obstaja, ali Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, se s poslovnim načrtom družbe Mestne nepremičnine niso. Direktor ga je samo predložil v potrditev ustanovitelju, torej županu.
Na občini se pri tej pravici župana sklicujejo na že omenjeni člen zakona o javnih financah. Čeprav so po odloku "dopustne samo investicije, ki so določene v poslovnem načrtu", je to določilo spolzko, saj po naših informacijah nakup zemljišča v Melju ni del poslovnega načrta za leto 2021. Poslovni načrt občinskega podjetja tudi ni javnosti prosto dostopen, pač pa ga "je mogoče videti na sedežu podjetja".
Tržnice od Snage k Mestnim nepremičninam
Družba je letos že bila dokapitalizirana z milijonom evrov iz občinske blagajne. Denar potrebuje, da lahko banko zaprosi za kredit za dodaten denar za plačilo kupnine za nepremičnine v Melju in Jezdarski, ki skupaj stanejo 2,7 milijona evrov. A za najem kredita potrebuje družba denarni tok. Na mariborski občini pojasnjujejo, da bodo zagotovili stalen vir financiranja s prenosom tržnične dejavnosti ter parkirišč in garažnih hiš v lasti MOM. Kolikšen je predviden prihodek na leto, na občini niso odgovorili.
Mariborska občina januarja 2020 ustanovi družbo Mestne nepremičnine.
Ustanovni kapital družbe je bil 550.000 evrov, za milijon evrov je bil povečan letos.
Podjetje je ustanovljeno s ciljem nakupa nepremičnin, ki so v javnem interesu.
Doslej je kupilo Gostilno pri treh ribnikih, zemljišče v Bresternici, za nakup stavbne pravice na tržnici na Vodnikovem trgu teče pravda.
V načrtu je nakup zemljišča v Jezdarski ulici na Taboru in nekdanjega poslovno-industrijskega kompleksa v Melju.
Na Mestne nepremičnine pa nameravajo prenesti tržnično dejavnost, za katero ima sedaj koncesijo Snaga. S tem bodo preneseni tudi trije zaposleni pri Snagi. Koncesija bo prenesena, "ko bodo urejena vsa razmerja z dosedanjim koncesionarjem."
Za delovanje takšne družbe ne potrebuješ direktorja
Da župan izvršuje pravice občine kot ustanovitelja ni narobe, ni pa prav, če se vmešava v poslovanje družbe, v njeno upravljanje ali izvaja nadzor, primer Mestnih nepremičnin komentira dr. Rajko Pirnat, predstojnik Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. "Da se županu predloži v potrditev poslovni načrt družbe, da župan sprejme letno poročilo družbe, da podaja soglasja za najem kreditov, je vpletanje v upravljanje in to je tisto, česar funkcionar ne sme storiti," opozarja Pirnat.
Po mnenju dr. Gorazda Trpina, strokovnjaka na področju upravnega prava, javne uprave in upravnih postopkov in izrednega profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pa v tem primeru ne gre toliko za pravno vprašanje, ker formalnopravno je po njegovem vse v redu in pokrito. "Predpostavljam, da je na dokumentih podpisnik direktor. Očitno župan dejansko obvladuje celo strukturo, pravno pa ne. Karikirano to pomeni, da direktor družbe gre k županu, ki odloči, kaj se kupi, direktor pa to podpiše, in ko pogledamo pravno, je vse v redu. V načelu pa to ni prav, ker če to prenesete na vlado, ima Republika Slovenija tudi precej premoženja, pa se predsednik vlade v posle recimo Petrola ne vmešava," pojasnjuje Trpin in doda, da za delovanje takšne družbe ne potrebuješ direktorja, ampak le tajnico.
In kaj o vsem tem pravi predsednik nadzornega odbora Mestne občine Maribor Dejan Petkovič: "Nadzorni odbor občine se s to korporacijsko zadevo še ni ukvarjal, lahko pa vključimo v plan, vendar to ni samo moja odločitev, ampak odločitev celotnega nadzornega odbora kot institucije," je odgovoril Petkovič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
