Kakšnih deset tisoč ljudi letno obišče Botanični vrt Univerze v Mariboru, nam razloži Meta Pivec, strokovna sodelavka. Meni, da je za obisk še večji potencial, saj vrt veliko ponuja in lahko vedno znova navduši s svojimi lepotami in bogato zbirko rastlin, ki jo stalno dopolnjujejo. Preteklo sredo, ob svetovnem dnevu turizma, ko so v botaničnem vrtu v Pivoli ponudili brezplačno vodenje, ki ga je odlično izvedla vodnica Jana Voršič, je bilo znova videti veliko novega. Tudi v jesenskem času je namreč vrt, ki se razteza na 15 hektarjih in za katerega skrbi pet redno zaposlenih ter številni študentje in profesorji z bližnje fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, lep, vreden obiska.

S fakulteto do botaničnega vrta

Fakulteta se je v prostore in na območje nekdanjega gradu Hompoš preselila leta 1994, štiri leta kasneje se ji je pridružil botanični vrt. Še štiri leta kasneje, leta 2002, je sledilo odprtje za javnost. Od predela, kjer sta pred več kot sto leti zasajeni sekvoji in ciprese, imenovani orjaški klek, se je območje vrta širilo proti glavni cesti. Botanični vrt v Pivoli je eden najmlajših v Sloveniji, ima pa enega najstarejših delov. Leta 2019 so namreč v delu parka odprli arheološki park z gomilami (grobovi) iz stare železne dobe. Usmerjeni so v izobraževanje, tako je pri njih mogoče videti tako divje kakor gojene rastlinske sorte, v semenski banki imajo semena različnih (starih) sort. Tam je najti znamenito zaščiteno velikonočnico, ki izvorno raste na Boču.

V botaničnem vrtu je 79 rastlinskih družin, medtem ko jih je na svetu okrog 600. Rastline so zasajene po zbirkah. Številne grmovnice imajo, čebulnice, kot so narcise, tudi mesojede rastline, bambus, trave ... Prelepo urejen je tudi rozarij, vrt z vrtnicami, med raznimi sortami seveda ne manjka slovenska avtohtona vrtnica Prešeren. Ob tem vodnica Voršičeva, ki je po izobrazbi etnologinja in kulturna antropologinja, pove zanimivost, da vse pogosteje vrtnice sadijo v vinograde. Vrtnice so namreč bolj občutljive na bolezni kot vinska trta, zato če opazijo neželene spremembe, lahko pravočasno ukrepajo v vinogradih. Mnoge preseneti, še izvemo od vodnice, da so med evolucijsko najmlajšimi rastlinami trave. Botanični vrt se od arboretumov loči po tem, da imajo sistemska polja. Pri njih je poudarek na zasaditvi uporabnih in prehrambnih rastlin.

Preberite še o aktualnih dogodkih

Posebnost so orjaške sekvoje

Tudi (industrijsko) konopljo boste našli v Pivoli. Slednja se ne uporablja le za olje in semena, ampak iz njih proizvajajo kvalitetne kavbojke. V skalnjaku imajo zbirko rastlin, ki praviloma uspevajo v težjih, bolj hribovitih okoljih, kamni v skalnjaku pa so s Pohorja. Mnoge navduši zbirka brinovcev in borovcev ter vodne rastline v mokriščih, ki v svetu tudi zaradi podnebnih sprememb izginjajo in so od leta 1974 zaščitene. Tudi beli lokvanj, ti uspevajo le v do poldrugi meter globoki vodi, je med ogroženimi rastlinskimi vrstami. Pri njih je med iglavci čilska aravkarija in bela jelka, edina slovenska avtohtona jelka. Najbolj impozantne pa so kljub vsemu orjaške sekvoje, za katere je Jana Voršič dejala, da so pri približno 130 letih prave mladenke, saj lahko dočakajo tudi po 2000 let.

Med obiskovalci na sredinem brezplačnem ogledu botaničnega vrta sta bili tudi Mariborčanki. "Tretjič sem v tem botaničnem vrtu in veseli me, da sem ugotovila, da sem večkrat dnevno vozi mestni avtobus številka dve. Verjetno bom prišla še večkrat. Narava je prelepa, obiščeš lahko tudi bližnjo Pohorsko tržnico," je povedala Danica Bizjak. Silva Jergovič pa je dodala, da je bila že večkrat tukaj s skupino Mariborske knjižnice, s katero odkrivajo Slovenijo. Sicer so ji na sploh všeč rastline, veliko jih ima tudi v svojem vrtu. Meni še, da je zelo dobra tudi ponudba v trgovini ob vhodu v botanični vrt, kjer je mogoče kupiti domače sadje in zelenjavo ter vložnine in sokove, vse je narejeno in pridelano na posestih fakultete.