(MB-TEDEN) Zeleno sprenevedanje

Onesnažen zrak v slovenskih mestih ni nikakršna novost, pravzaprav je stalnica in res, stanje se zlagoma celo izboljšuje. A izboljšave so precej odvisne od vremena, zime niso več tako ostre, kar zmanjšuje število dni s presežnimi vrednostmi, a že nekaj dni temperaturne inverzije in števec presežkov lahko znova švigne navzgor. Sploh pa, če nekaj ni novost, še ne pomeni, da ni več nevarno. Ker novosti so drugje; namreč nove in nove raziskave prinašajo vse več skrb vzbujajočih ugotovitev o nevarnosti smoga. Njegova sestava se namreč spreminja, če smo nekoč dihali žveplov dioksid, ki je nadvse nazorno požigal tudi drevesa, so danes nevarni benzeni, benzoapiren, dušikovi oksidi ... Vse več je umazanih novosti v zraku in vse več je raziskav, ki neposredno povezujejo bolezni z onesnaženim zrakom, poleg tega pa odkrivajo nova in nova onesnaževala. Prav zaradi novih spoznanj se je Svetovna zdravstvena organizacija odločila, da predlaga znižanje mejnih vrednosti za onesnaževala v zraku, te, ki jih uporabljamo danes, namreč ne ustrezajo več, saj je umazan zrak bistveno bolj nevaren, kot so menili še pred razvojem sodobnih analiz, človek pa v nevarno mešanico vneto dodaja nove snovi.

Maribor je med številnimi mesti z onesnaženim zrakom v Evropi, a to naj ne služi kot tolažba. Sploh če pogledamo na drugi konec zadeve - tja, kjer naj bi nastajali ukrepi za preprečevanje onesnaženosti. Maribor je bil med prvimi mesti z okoljsko cono, ki pa ni nikoli povsem zaživela. Nato smo dobili območje umirjenega prometa. In potem nanj zvalili ves promet skozi mesto. Danes se na območju umirjenega prometa gnete praktično ves promet skozi mesto, dodatno pa bremenijo zrak še sveža domača kurišča vseh oblik - gašperčki, kamini, peči, s katerimi meščani rahljajo energetski primež sedanjosti.

Maribor nima niti ene karte najbolj obremenjenih predelov mesta, ki bi od rdeče do zelene kazala prebivalcem, kje se je v najhujših dneh bolje izogibati poti z dojenčkom, otroki, kateri vrtci naj otroke raje zadržijo v igralnicah, kje morda ni najbolj primerno zvečer teči in hlastati onesnažen zrak. Zapiranje središča za promet, višanje parkirnin? Seveda pomaga, a pod pogojem, da mesto prepriča meščane, naj poiščejo drug prevoz, ne le obkrožijo peš cono z avtomobilom. Večkrat. S tem si okoljski ukrepi le nakopljejo gnev ljudi, nimajo pa pravega učinka, temveč ravno nasprotno. Ob tem pa bi morali predvidevati, da je komu v občinski upravi mar za okolje in okoljske ukrepe. Drugače bodo ukrepi lepo delovali le v turističnem poletju, ko je zrak, khm, čist. In zeleni ukrepi, ki delujejo zeleno le na videz, ker so v trendu in lepi, temu se reče zeleno zavajanje.

Dobra vest je, da imamo funkcionalno in relativno gosto mrežo merilnih postaj. Dobro torej vemo, kje je zrak onesnažen, za večino poznamo tudi izvor onesnaženja, le ukrepov ni. Ali jih ni prav dosti, zlasti ko udarijo v mesto ob Dravi še zunanji dejavniki - denimo energetska kriza, ki v že tako socialno šibkih okoliših prebivalce sili v iskanje alternativ dragim skupinskim kurilnicam. Tudi tako bi mesto lahko pomagalo ljudem. Ker nič ne pomaga lepo mesto z veliko lepimi kolesi, ki je zdravo - le poleti.