Če se peljete mimo Hipodroma Kamnica, je prizor s plemenitimi konji, gracioznimi jahači in travnato oazo skoraj idiličen. A videz vara. Nekoč ponos Kamnice, kjer so bile skoraj vsak konec tedna kasaške dirke, je (bil) zadnja leta predvsem prostor napetosti, neporavnanih računov in porušenih odnosov. Odkar ga je leta 2020 zaradi hudih sporov moralo zapustiti Kasaško društvo Piramida, se zgodba ponavlja kot slaba nadaljevanka: na leto ali dve se zamenja najemnik, ki napove svetlo prihodnost kasaškega športa, nato pa zapade v dolgove in prepire. 

Letos je vajeti na hipodromu prevzel kar tamkajšnji predsednik krajevne skupnosti Simon Hauptman. V prid mu lahko štejemo, da težave hipodroma in napake predhodnikov dobro pozna ter zato ne obljublja preveč, hkrati pa na potenciale tega športnega objekta gleda tudi z nekoliko širše perspektive. Ovira je, da s konji in konjeništvom nima nobenih izkušenj, z mariborskim županom pa ne najboljših odnosov, kar zna otežiti njegove prihodnje načrte. Na Javnem holdingu Maribor so sicer optimistični. Pravijo, da je sodelovanje z aktualnim najemnikom dobro, da se dolg iz najemnin zmanjšuje in da so konji dobro oskrbljeni. A če izkušnje Hipodroma Kamnica česa učijo, potem je to to, da je optimizem tam kratkega daha.

Hipodrom ima velik poslovni potencial. Najemnina znaša 4500 evrov na mesec, samo z oddajanjem konjskih boksov pa se da ustvariti skoraj 20.000 evrov mesečnih prihodkov, možnosti dodatnega zaslužka ponujajo še jahalna šola, organizacija dogodkov in prihodki iz gostinskega lokala. Zato je težko razumeti, zakaj se nobenemu od najemnikov ni uspelo obdržati v sedlu. Po drugi strani pa so pogoji za delo tam slabi, ker je ta objekt dotrajan in zastarel. Nujni so sodobni boksi, ki bi konjem nudili boljše pogoje in pritegnili več strank, pa tudi pokrito jahališče, ki bi omogočilo aktivnosti ob vsakem vremenu. A večjih občinskih vložkov že leta ni. Tako so doslej v javni objekt, na nek način prisilno, vlagali kar najemniki sami, kar je bil velikokrat tudi vzrok omenjenih sporov in/ali finančnih polomov.

Kljub neperspektivnim razmeram javnih vlaganj na hipodromu ni pričakovati. Prvič zato, ker se objekt nahaja na vodovarstvenem območju, kjer so stroge omejitve, poskusi, da bi jih razrahljali, pa tudi (še) niso obrodili sadov. Drugič, ker za živali v tem mestu ni denarja, saj ob vseh drugih potrebah niso prioriteta. Dokaz za to sta tudi Akvarij-terarij Maribor in Zavetišče za živali Maribor. Prvi je s svojimi več kot 70 let starimi akvariji preprosto odslužil svoje. Že leta 1999 smo v Večeru zapisali, da je hiša na robu Mestnega parka tako dotrajana, da bi jo bilo treba zapreti, podobno bomo, kot kaže, poročali še nekaj časa. Občina namreč za ta projekt še vedno nima izbrane niti lokacije, kaj šele pripravljene dokumentacije in virov financiranja. Tudi stavbo azila na Avtomobilski cesti bi bilo najbolje zgraditi na novo, ker se je izkazala za nefunkcionalno, energetsko potratno in z nezadostnimi kapacitetami za mačke. Ob novih direktivah EU, ki so v pripravi, pa predvidoma tudi več ne bo ustrezala osnovnim normativom. Kar je škandalozno, ker je objekt star šele 16 let!

Če se vrnemo na hipodrom - tja bo občina, če želi trajno, razvojno zgodbo, morala vložiti denar ali stvari zastaviti drugače. Dokler se to ne zgodi, bo Hipodrom Kamnica ostal to, kar je že leta - simbol mesta, ki ne zna sesti na konja.