(MB-TEDEN) Vrag je odnesel "aufšnit"

Poseben, če ne že kar svečan občutek je biti v drugem največjem mestu v državi, ki na lestvici unovčevanja turističnih bonov blesti na dvaintridesetem mestu in je bahavo prehitelo druge slovenske turistične tigre, kot so Hodoš, Cankova, Naklo, Črenšovci, Kidričevo, Kuzma in celo vselej priljubljeno Renče - Vogrsko. Roko na srce, lahko bi bilo slabše, a občutka, da je večji del države pozabil na mesto, ki ga Mariborčani opevamo skoraj toliko kot Hrvati Split, ne prežene niti kilavo sedemnajsto mesto, ki ga je zasedla šminkerska prestolnica. Četudi sem sam sredi poletnega dopusta nekako pristal v Kočevju, razumem, da Maribor poletna top destinacija ni, dasiravno ima precej ponuditi. A Bled in Piran pač nismo.

Sem si pa veliko obetal od druge polovice leta. Maribor je jeseni topel, mehek, poln življenja, dobronamernosti in žlahtne družabnosti. Zažari kot listje v okoliških vinogradih. Jesen je sicer že prišla, družabnost pa je, tako kot vonj razkužila, obvisela nekje v zraku. V tem trenutku še ni jasno, kaj se bo zgodilo z najbolj priljubljenim dogodkom v mariborskem letu. Martinovanje, največje v državi, ki je na dobra leta zbralo tudi 15.000 ljudi, štajersko novo leto, si je ob koronskih številkah nemogoče predstavljati. Špricerji varne distance ne zagotavljajo. Iskanje alternativnih rešitev je v teku, kot tudi možnost, da martinovanja ne bo; upam, da bo Mariborčanom prihranjena vsaj travmatična izkušnja, da bi jim mlado vino kazali zgolj preko spletne kamere.

Še prej se bo zgodilo Borštnikovo, osrednji kulturni dogodek mariborske jeseni, ki nikoli ni bil zgolj gledanje predstav. Borštnikovo so tudi penine in kave pred predstavami, zakuske po njih, sočne nočne debate v lokalu pod teatrom ali ob kozarcu dobrega vina v bližnji Poštni. A novi zapiralni čas je znan, 22.30, javna zbiranja so močno omejena, zakuske pa prepovedane. Vrag je odnesel aufšnit (knjižno narezek). Manjkalo bo, zelo bo manjkalo, a kar se mora, bojda ni težko. Razmišljati o decembrskih sejmih se trenutno zdi provokativno, čeprav prevelika gneča ni nekaj, s čimer bi mariborski advent tradicionalno imel težave. O silvestrovanju niti razmišljati ne upam.

"Komu pa naj prodajam?" mi je zadnjič vzdihnila lastnica butika z malo boljšimi oblačili, primernimi za družabne dogodke. Izpad druženj čuti marsikdo, od turističnih agencij do organizatorjev dogodkov, butikov, frizerjev in mojstrov ličenja. Bolj kot šminko ljudje ob razmajanem gospodarstvu kupujemo termometre in vitamin D. Da bomo revni, a vsaj prave temperature. Zgodbe o okuženih znancih, ki z virusom bijejo težko bitko, so medtem dosegle skoraj vse in prav mogoče je, da bomo spet morali ostati zgolj doma. A zdržali bomo. Malce manj družabni, malce bolj osamljeni, malce manj urejeni, a živi in zdravi. Sicer pa ... če imaš svoje mesto v srcu, nisi nikoli zares sam.