Onesnaženje s prekomernim hrupom je okoljsko breme, ki ga je med vsemi najtežje definirati, opisati, standardizirati. Ne nazadnje tudi ljudje zaznamo zvoke različno, občutljivost in vpliv na človeka sta odvisna od časovne in prostorske dimenzije pa še čisto osebnih situacij. Sosedov pes je lahko izjemno nadležen, ko bi radi ujeli pol ure poststresnega popoldanskega počitka, kdaj drugič njegovega predanega branjenja hiše sploh ne zaznamo.
A dejstvo je, da so mesta glasnejša kot kadarkoli prej, in to kažejo številne raziskave. Seveda je Maribor daleč od vršacev lestvic najbolj glasnih mest, ne nazadnje tudi iz ne prav vznemirljivega razloga nedejavnosti. Večjih gradbenih posegov že leta nismo doživeli, tudi letališče bolj kot ne sameva, imamo pa promet. Letališča, gradbišča in promet so namreč najpogostejši krivci za prekomerni hrup. In ta ni samo neka nadležna zadevščina, na katero se lahko organizem navadi, raziskave ugotavljajo, da ima hrup resne posledice na zdravje - visok krvni pritisk, srčni zastoji, sladkorna bolezen so samo nekatere od bolezni, ki jih je zdravstvena stroka povezala s prekomernim hrupom. Pravzaprav evropska okoljska agencija povezuje hrup z 10.000 primeri prezgodnjih smrti letno.
Kdor je obiskal kakšno evropsko prestolnico, ve, da lahko tuljenje siren, kakofonija vrtalnih strojev, trobljenje, trki, poki, zaviranje povzročajo neznanski hrup. V Mariboru takih strašnih hrupnih udarov res ni. Imamo pa območja konstantne preobremenjenosti s hrupom, ki so po nekem čudežu prometnega načrtovanja speljana naravnost skozi spalna naselja.
Ko smo v našem časopisu napovedali, da se občina loteva problematike hrupa, se je javilo presenetljivo veliko ljudi. S Tabora, iz Nove vasi, potožili so tudi stanovalci z območja Šentiljske ceste, kamor je vinjetni sistem speljal tovorni promet proti Avstriji. V Mariboru je ponoči s prekomernim hrupom obremenjenih kar 1600 stavb s skoraj 20 tisoč prebivalci, v dnevnem času, ko so dovoljene mejne vrednosti višje, pa 1270 stavb, v katerih živi 16 tisoč ljudi. Najbolj obremenjena območja so Cesta proletarskih brigad, Tržaška cesta in nekatera območja v mestnem središču. Prebivalci iz naselij ob cesti Proletarskih brigad so že velikokrat opozorili na problem in enako so storili tudi drugod po Sloveniji. Pravzaprav je bila ena prvih okoljskih odškodninskih tožb pri nas izbojevana prav zaradi hrupnega prometa iz časov pred dograditvijo avtoceste v Prekmurje. A so na ministrstvu za okolje spremenili uredbo o hrupu. In to tako, da so zožili nabor t. i. problematičnih območij, kjer so zakonsko zaukazane meritve hrupa. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč ministrstvo za okolje takrat opozorilo, da bi po prejšnji uredbi lahko državljani zaradi prekomernega hrupa od države iztožili kar 200 milijonov evrov letno. Vlada Mira Cerarja v odhajanju je kljub temu, da naj bi opravljala le tekoče posle, na hitro sprejela uredbo in rešila državo - državljanov.
Mariborsko občinsko vodstvo namerava zadeve urejati z državo, a ta oreh bo izjemno trd, kar kaže že zgoraj opisani redosled dogodkov. In zato nikakor ne gre pozabiti na manjše in mehkejše ukrepe, kot so umirjanje, prestavljanje prometa in drugo. Le tako bo lahko mesto za nekaj decibelov tišje.
