
V desetih letih se je v državi bistveno povečalo število odloženih vpisov v osnovno šolo. Nadpovprečno izstopa Maribor, kjer se je v šolskem letu 2011/12 leto kasneje začelo šolati 55 otrok, zdaj se ta številka približuje 200. Že res, da odlogi naraščajo po celotni državi, razlogi so kompleksni in sploh ne enoznačni, ampak zakaj jih je v Mariboru toliko?
Strokovnjaki opažajo, da imajo otroci vse več težav na področju pozornosti in koncentracije, samokontrole in medosebnih odnosov, vedno več motenj na govorno-jezikovnem področju in vse več težav na področju fino- in grafomotorike, pa tudi manj spretni so na področju grobe motorike. Ali je otrok s takšnimi primanjkljaji več v Mariboru kot drugod po Sloveniji? Po raziskavi NIJZ iz leta 2018 se je od leta 2008 do 2015 število obravnav otrok in mladostnikov s končno diagnozo duševne in vedenjske motnje povečalo za 71 odstotkov. Največji porast psihopatologije je v podravski regiji, kjer naj bi bilo tudi največ služb za pomoč pri duševnih motnjah. Korona je verjetno to še poglobila.
Odlogi vpisa niso zgolj kaprica staršev, ki menijo, da njihov otrok še ni zrel za 1. razred ali da mu želijo omogočiti še leto dni brezskrbnega otroštva. Seveda je tudi nekaj takšnih razlogov in pogosto tudi upravičenih, saj je 1. razred vse bolj šolski in že dolgo ne več kot nekoč vrtčevska mala šola. Ob uvedbi devetletke so bili v vsakem 1. razredu praviloma postavljeni igralni kotički, ob učiteljih so bili praviloma vzgojitelji, pred nekaj leti jih je bila le še manj kot tretjina, pouk je bil bolj ali manj brez delovnih zvezkov (nekaj šol tudi v Mariboru je še danes takšnih) z veliko gibanja. Z določenimi spremembami v 20 letih se je začelo nekatere od teh dejavnikov umikati. Na škodo otrok. Šestletnik, od katerega se ne pričakuje, da bo znal ob vstopu v šolo pisati in brati, pa naj bi po nekaterih učnih gradivih ob koncu 1. razreda, torej deset mesecev po vstopu v šolo, bral in razumel ter reševal besedilne matematične naloge z računanjem do 20. Hitro, kajne? So starši v Mariboru bolj zaščitniški do otrok kot drugod po Sloveniji? Ali je v Mariboru več otrok priseljencev, ki se vključijo v vrtec zadnje leto, ko je odlog zaradi nerazumevanja jezika pričakovan? Strokovnjaki svetujejo, da se pred odlogom razmisli, kako v zamaknjenem letu zmanjšati primanjkljaje.
Ne le, da je čas za spremembe, voda že teče v grlo. Skrb vzbujajoče je, da ministrstvo za izobraževanje nima razdelanih podatkov za posamezne regije in se z anomalijami v delih države ne ukvarja. Če kdaj, je epidemija priložnost, a ne da se stopi na zavoro, ampak da se radikalno pospešijo spremembe in bo šola pripravljena na šestletnika, ne da bo otrok pripravljen nanjo. Za Maribor pa, da se poiščejo razlogi in rešitve zanje.





