
Družba Mestne nepremičnine v stoodstotni lasti mariborske občine je dobila soglasje mestnih svetnikov za dokapitalizacijo in tako dodaten milijon evrov iz občinskega proračuna. S tem denarjem in še kreditom namerava kupiti poslovne površine in industrijske hale bivšega MTT v Melju ter zemljišče na Taboru. Podjetje je lani že s pol milijona občinskih evrov kupilo gostilno Pri treh ribnikih in precej v tišini ob koncu leta tudi veliko zemljišče v Bresternici. Prav za nakupe nepremičnin v javnem interesu je bilo ustanovljeno to občinsko podjetje, a pri oblikovanju vizije, kaj se bo kupilo, je javnost bolj malo vključena. Tudi nadzorni svet se z nakupi zgolj seznanja.
Družba, ki že ima v lasti okoli 35 tisoč kvadratnih metrov nepremičnin in jih še kupuje, še nima niti enega zaposlenega. Nima niti fikusa in tajnice. Bo pa kmalu "pokurila" skoraj 1,5 milijona evrov javnega denarja. Pa še to je premalo za vse smele načrte. Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki je sicer tik pred zaprtjem, je celo "posodilo" 460 tisoč evrov za nakup zemljišč v Bresternici. A ta nakup mestnih svetnikov ni vznemiril, na četrtkovi seji niso zastavili niti enega vprašanja o tem. Pa posojilo še niti ni dovolj za nakup. Polovica kupnine naj bi bila plačana do konca leta, ko je načrtovana nova dokapitalizacija te občinske družbe, takrat s strani Javnega holdinga Maribor. Tudi Mestne nepremičnine naj bi se pridružile družini občinskih podjetij.
A žakelj družbe je precej prazen. V več kot letu dni od ustanovitve nima veliko lastnega denarnega toka. Nekaj svežega denarja bo družbi prineslo upravljanje in pobiranje parkirnin na devetih parkiriščih in v dveh garažnih hišah, načrtovan je tudi prevzem koncesije od Snage za upravljanje vseh tržnic v mestu. Ob tem bi prevzeli tudi nekaj zaposlenih. A območje v Melju bo zahtevalo še kar nekaj dodatnega denarja, preden bo možno razvijati programe, enako v Bresternici. Toda kdo bo to plačal? Bo potreben reden dotok javnega denarja? Vprašanja, ki nimajo odgovorov, ker analiz pred nakupi ni ali pa vsaj javnost zanje ne ve. Pomembno bo spremljati, koga bo za strateškega partnerja pri teh nepremičninskih projektih izbrala občina.
Pa da ne bo pomote, hvalevredno je, da imamo občinsko družbo, ki kupuje za mesto zgodovinsko pomembne stavbe in zemljišča, ki nosijo tudi del mestotvorne kulturne dediščine in ki bo v slabo izkoriščen prostor dala nove vsebine. Dobrodošle so tudi bogate nepremičninske izkušnje župana Arsenoviča, a sedaj kupuje z občinskim denarjem, zato pogrešamo transparentno strategijo nakupov in javni finančni načrt za vsako od teh nepremičnin, ki naj prispevajo k boljšemu življenju za občane, da ne bodo posledice nakupov plačevale še naslednje generacije. Prav te nejasnosti dajejo za zdaj grenak priokus razvijanju "novega, modernega Maribora", kot pravi župan Arsenovič, ki ima verjetno edini v glavi kot tetris sestavljeno celotno sliko nakupov. Novi direktor, tega ravno izbirajo, bo moral biti zato še kako usklajen z županom. Morda sta tudi zato le dve prijavi.





