Spominjam se Ljubljane med letoma 2009 in 2013, ko sem tam obiskovala srednjo šolo. Spominjam se, da se je v tem obdobju občutno spremenila. Center je postal vedno bolj privlačen na oko, poln turistov, trgovinic, najemnine in cene kave so bile vedno višje. Čeprav takrat nisem znala pojasniti zakaj, se v glavnem mestu ob zaključku šolanja nisem več počutila domače. Zdelo se mi je, da ni namenjeno nam, prebivalcem, ampak turistom, ki si želijo posneti kar najbolj atraktiven selfi.
Upajoč, da se v mojem mestu kaj takega ne bo zgodilo (vsaj ne tako hitro), sem se vrnila v Maribor. Leta 2021 pa se še bolj kot poprej zdi, da si je vodstvo mariborske občine za vzor vzelo Ljubljano. Bo tudi središče Maribora kmalu namenjeno tistim, ki imajo veliko pod palcem? Bo tudi to mesto kmalu polno butičnih trgovinic z izdelki, ki bodo občutno predragi za prebivalce? Bo tudi Maribor v prihodnosti namenjen turistom, prebivalci pa si ne bodo mogli privoščiti visokih najemnin?
Enajst organizacij, ki je do nedavnega imelo možnost brezplačnega najema občinskih prostorov, si je moralo poiskati nove ali pa plačati tržno najemnino. Za nevladne in kulturne organizacije, ki v večini delujejo neprofitno, je slednja velik zalogaj, sploh ob upoštevanju, da so nekateri prostori v zelo slabem stanju. Prevečkrat zaprti, tudi v času poslovalnega časa, jim očita vodstvo občine in razmišlja, da bi bil zanje primernejši prostor zunaj središča mesta. Pravijo, da s tržnimi najemninami skrbijo za vzdrževanje prostorov. Zatohla bukvarna na Koroški, kjer ne morejo uporabljati niti stranišča, dokazuje nasprotno. Ob slabo ali sploh ne vzdrževanih prostorih in visokih najemninah se ne gre čuditi, da so prostori prazni. In kdo je po mnenju vodstva občine dežurni krivec za nezanimanje za najem? Epidemija. Spomladi bo boljše, pravijo.
Mi smo tisti, ki družbi nastavljamo ogledalo, skrbimo, da mesto živi, ni vse v trgovinah in gostinskih lokalih, so dejali nekdanji najemniki, ki so z začetkom tega leta ostali brez prostorov. Zdelo se je, da se bo na Koroški našel prostor za kulturnike in nevladnike, a občina očitno nima iste vizije. Prvotni namen že lep čas izgublja tudi Tkalka, nekdaj domovanje nevladnih organizacij in socialnih podjetij.
Kulturniki in nevladniki v središču mesta ne primaknejo dovolj v občinsko blagajno, za delovanje naj raje izkoristijo državne razpise, jim svetujejo na občini. Občina pa bo med tem poskrbela, da bodo stavbe s statusom kulturne dediščine dobile nove fasade. 100 tisoč evrov bo namenila za nakup opreme podjetnikom, 250 tisoč evrov (kar 150 tisoč evrov več kot lani) pa za samozaposlovanje. Na prvi pogled se morda sploh ne sliši tako slabo, ampak v praksi gre za to, da bodo fasade v središču privlačne, odgovornost za službe pa bo občina preložila na posameznike. Komu bo namenjen Maribor v prihodnosti?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
