Igor Selan
Nekdanje občinsko farmacevtsko podjetje Marifarm, ki je od leta 2016 v zasebnih rokah, od lani ga v celoti obvladuje družba Aquer GMBH s sedežem na Dunaju, ima novega direktorja. Po odhodu Romane Fišer v upravo Darsa bo družbo predvidoma do konca leta vodil pravnik Aljaž Lešnik, nato bo za redni mandat predvidoma imenovan nekdo od internih kandidatov.
"Za nas to prav gotovo pomeni prelomnico, Fišerjeva je bila z nami namreč od začetka in je za podjetje odigrala izjemno pozitivno vlogo. Vendar kljub temu verjamem, da so pred nami dobri časi," pravi svetovalec uprave Viktor Gryban.
Proizvodnja tablet od začetka do konca
Trenutno v Marifarmu zaposlujejo že več kot 170 ljudi, 70 več torej kot ob prevzemu leta 2016. Junija so postavili nov rekord v pakiranju zdravil, na trg so namreč poslali 55 milijonov tablet, do konca leta načrtujejo, da jih bodo mesečno izdelali od 80 do 100 milijonov. "Načrt je, da prihodnje leto zapakiramo več kot milijardo tablet. Še pred dvema letoma so pakirne linije stale, danes na dveh linijah delo teče trozmensko, na eni pa dvoizmenskoo, pri čemer bodo do konca leta vse tri linije delale troizmensko," razlaga Gryban.
170
170 zaposlenih je trenutno v Marifarmu
Izpuhteli davkoplačevalski milijoni
Marifarm, ki so ga ustanovile Mariborske lekarne, je bil že od začetka v letu 2008 spodletela investicija. Do prodaje leta 2016 je ustvaril za več kot 32 milijonov evrov izgube, celotna 36 milijonov evrov vredna investicija pa je bila vodena izjemno malomarno. Zanjo namreč ni bil izdelan niti investicijski program, dodatne težave pa je povzročilo dejstvo, da je med gradnjo vrednost gradbenih in inštalacijskih del, ki so jih izvajala pretežno podjetja blizu takratnemu županu Francu Kanglerju - nekatera celo brez razpisov -, poskočila za kar sedem milijonov evrov. To je bil tudi razlog, da podjetja nikoli niso opremili tako, kot je bilo sprva načrtovano.
Težave so povzročile tudi številne druge napake. Čeprav je bilo načrtovano, da bodo Lekarne in Farmadent Marifarm gradili z lastnim denarjem, so tovarno, namesto da bi sproti prodajali za to namenjene delnice Krke, gradili s krediti, delnice pa so bili, ker kredita niso mogli odplačevati, primorani prodati, ko je njihova vrednost med gospodarsko krizo padla za 70 odstotkov. Edini izhod je tako bila prodaja.
Z izpuhtelim davkoplačevalskim denarjem se sicer nikoli ni ukvarjala nobena za to pristojna institucija.
Na trg želijo vstopati s kakovostjo, ne s ceno
"Gre za naravne produkte na osnovi rastlin višjega cenovnega razreda, na trg namreč želimo vstopati s kakovostjo, ne s ceno. S to pogodbo smo končno aktivirali tudi naš marketing, ki bo na ta način pridobil pomembne izkušnje, ki jih bomo potrebovali, ko bomo na trg lansirali lastne izdelke. Ti bodo prav tako rastlinskega izvora, na trg bodo prišli v približno treh do petih letih. To je tudi razlog, da smo podpisali pogodbo prav z Aboco, iskali smo namreč partnerja s podobno vizijo, kot je naša," poudarja Gryban.
Zaradi vsega omenjenega v družbi prvič od nastanka leta 2008 načrtujejo pozitiven poslovni izid. Medtem ko so predlani beležili tri milijone evrov izgube, lani pa skoraj štiri, bi lahko to leto končali z dobičkom. "Po prvih šestih mesecih smo v plusu, če ne bo kakih res velikih pretresov na trgu zaradi epidemije, se lahko konca leta že zdaj veselimo," še pravi Gryban.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
