Mariborski vrtci: Starši so še zelo strpni, a v nedogled tako ne bo šlo

Jasmina Cehnar
05.01.2021 02:00
Tudi v novem letu število otrok v mariborskih vrtcih ostaja skromno, saj se starši znajdejo po svoje.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V mariborskih vrtcih ne zagotavljajo le nujnega varstva, pač pa delajo v skladu s smernicami kurikula, torej poskrbijo tudi za vzgojne dejavnosti, da otroci niso prikrajšani. Foto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinšek

Čeprav je marsikdo pričakoval, da bo lahko svojega predšolskega otroka z novim letom znova prepustil vrtcu, ti kljub drugačnim predhodnim napovedim vsaj še do 8. januarja ostajajo zaprti oziroma delujejo v zmanjšanem obsegu. To pomeni, da je nujno varstvo še naprej zagotovljeno le za otroke tistih staršev, ki so zaposleni in varstva ne morejo urediti na drug način. Starši temu več kot dosledno sledijo, saj je v mariborskih vrtcih še naprej razmeroma malo otrok.

V nujnem varstvu 10 do 15 odstotkov otrok

V Vrtec Otona Župančiča se je na prvi delovni dan novega leta vrnilo 82 otrok oziroma 15 odstotkov, kar je približno enaka številka, kot so jo imeli pred božično-novoletnimi prazniki. V Vrtcu Pobrežje so zabeležili 71 otrok, kar je enajst odstotkov vseh vpisanih, jih pa nekaj več pričakujejo v prihodnjih dneh, že danes tudi odpirajo novo enoto. Medtem je bilo v Vrtcu Ivana Glinška včeraj v nujnem varstvu 61 otrok ali dvanajst odstotkov, malenkost več kot pred prazniki.

Andrej Petelinšek

"Starši so še zelo strpni, iščejo varstvo pri starih starših in drugod. Naslednji teden pa, če še ne bomo odprti, se zna situacija obrniti, ker je povpraševanje že kar veliko," ocenjuje Ester Mlaj, ravnateljica Vrtca Ivana Glinška. Mame in očetje predšolskih otrok so se doslej znašli na različne načine. Poleg pomoči babic in dedkov koristijo dopuste, mnogo jih je v dogovoru z delodajalcem delo začasno zamenjalo za varstvo otroka ali pa partnerja kombinirata dopoldansko in popoldansko delo. "Vendar v nedogled tako ne gre," opozarja tudi Branka Šamec, ravnateljica Vrtca Pobrežje, kjer so včeraj sprejeli precej več otrok, kot je bilo prijavljenih, saj tudi veliko staršev do zadnjega ni vedelo, ali bodo morali v službo ali ne.

V mariborskih vrtcih je še naprej razmeroma malo otrok. Foto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinšek

Občutno manj obolenj

V mariborskih vrtcih kljub manjšim skupinam in drugim zaščitnim ukrepom delo poteka normalno. Ne zagotavljajo le nujnega varstva, pač pa delajo v skladu s smernicami kurikula, torej poskrbijo tudi za vzgojne dejavnosti, da otroci niso prikrajšani. "Si pa vsi želimo, da se čim prej vrnemo v normalne pogoje in da otroci pridejo nazaj k nam, saj lahko dobro funkcioniramo le, ko smo prisotni vsi," pojasnjuje Stanislava Lešnik, ravnateljica Vrtca Otona Župančiča, ki opaža, da se starši držijo vseh zaščitnih ukrepov in navodil vrtca, tudi tega, da k njim vodijo le zdrave otroke. Posledično tudi zato letos opažajo občutno manj širjenja različnih obolenj.

​Mariborski vrtci, s katerimi smo se pogovarjali, sicer med otroki niso zaznali okužb s covidom-19, med njihovimi zaposlenimi pa jih je nekaj bilo, vendar okoliščine večinoma niso terjale samoizolacije celih oddelkov. Je pa moral doslej dva oddelka v karanteno poslati Vrtec Pobrežje.

Povsem na stranskem tiru

Njegova ravnateljica Branka Šamec, sicer tudi predsednica Skupnosti vrtcev Maribor, opozarja na težke razmere, s katerimi se vrtci soočajo v času negotovosti, stalnih sprememb in političnih odločitev, sprejetih tik pred zdajci. Kot poudarja, morajo v vrtcih neprenehoma prilagajati skupine, razporejati otroke, strokovni in tehnični kader, nabavo hrane, komunicirati s starši ... "Dela je veliko več, kot kadar smo tukaj vsi," izpostavlja, razočarana, da so vrtci, kot pravi, povsem na stranskem tiru, tudi v nagovorih pristojne ministrice Simone Kustec.

Andrej Petelinšek

Da se sami glede komuniciranja s starši zelo trudijo, tudi z raznimi spodbudnimi pismi, medtem ko je komunikacija z ministrstva in drugih institucij nezadostna, se strinja tudi Mlajeva: "Na vrtce se velikokrat pozabi. Dejansko informacije dobimo zadnji. Počutimo se zapostavljeni in odrinjeni, kar ni prav."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta