Barbara Gavez Volčjak
Kje drugje kot v Vinagovi kleti bi bil najprimernejši prostor za srečanje vseh sodelujočih v uspešni zgodbi turizma v mestu, ki se je pravkar okitilo z nazivom vodilne vinske destinacije v Evropi? Peti Mariborski turistični forum je znova ponudil priložnost za pregled preteklega leta, postavitev ciljev za letos in primerjavo z drugimi.
Župan Aleksander Saša Arsenovič je kot največji dosežek mariborskega turizma doslej izpostavil razpršenost dogajanja in prihodov obiskovalcev na vse leto, kar potrjujejo tudi številke, saj so statistike Zavoda za turizem lani v decembru prvič zaznale več kot 40.000 prihodov turistov. "Nazivi so zaveza, da bomo še boljši, bolj avtentični in trajnostni. Obenem pa se zavedamo, da nagrad ni brez ljudi. Turizem niso hoteli, gostilne, institucije, temveč zaposleni v njih," je poudaril Arsenovič. Direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak Olaj je Mariboru čestitala za naziv vinske destinacije in druge, ki jih je po njenem prepričanju pridobil s sistematičnim delom, vizijo in pogumom, pa tudi zaradi povezovanja z zaledjem, predvsem Štajersko in Pohorjem. Vinski turizem je hitro rastoča panoga, priteguje vse več popotnikov med 25. in 44. letom, ki iščejo butično, lokalno in digitalizirano izkušnjo, vse to pa v Sloveniji znamo ponuditi. "Turizem moramo graditi na tem, kar dokazano deluje in ustvarja vrednost ne le za gosta, temveč tudi za skupnost," je poudarila Pak Olajeva.
V januarju čez 42.000 nočitev
Direktor Zavoda za turizem Maribor (ZZT) Jure Struc je naštel še nekaj dosežkov, zaradi katerih je bilo leto za mariborski turizem rekordno: turisti so prišli iz 191 držav, ustvarili 552.271 nočitev, indeks porazdelitve števila prihodov, tako imenovani Ginijev koeficient, je 0,13, kar pomeni, da turisti prihajajo v vseh letnih časih. Izmed vodilnih osmih držav, iz katerih pride v Maribor največ gostov, jih je lani iz Madžarske prišlo za 25 odstotkov več kot leto prej, okoli 20-odstoten je bil tudi porast števila turistov iz Avstrije in Madžarske. Kot velik uspeh je Struc izpostavil tudi za 13 odstotkov več turistov na vrhuncu sezone, v juniju, juliju in avgustu, v primerjavi z zelo dobrim letom 2019, še pomembnejša pa je rast v preostalih mesecih, in sicer za skoraj 24 odstotkov. "V letošnjem januarju, ko nam je pomagal tudi sneg, pa smo presegli 42.000 nočitev," je Struc uspeh pripisal tudi hitro lansirani digitalni kampanji na bližnjih trgih. Zasluge za to, da lahko v Mariboru obiskovalcem vse leto kaj ponudimo, ima po direktorjevem mnenju sodelovanje zavoda s kulturnimi institucijami, zasebnim sektorjem v turizmu, pa tudi s Turistično zvezo in ponudniki zunaj mesta. "Zdaj smo tu, kjer smo hoteli biti. Naziv vinske prestolnice Evrope pomeni zmago ne le za mesto, temveč za celotno regijo Štajerska," je poudaril Struc. In obenem zatrdil, da imajo na zavodu še vedno visoka pričakovanja in se ne bojijo izzivov za nadaljnjo rast.
Marsikaj imamo, a manjka nam samozavesti in prepoznavnosti
Mednarodno priznani vinski strokovnjak Robert Gorjak je pojasnil, da se v Mariboru premalo zavedamo dosežkov prednikov, zaradi katerih je bilo mesto že v 19. stoletju ugledna vinska destinacija: od vinogradov nadvojvode Janeza na Meranovem preko deželne sadjarsko-vinarske šole, pridelave penečega vina po klasični metodi do ampelografske zbirke bratov Kreuzer in sodelovanja na svetovnem vinarskem kongresu na Dunaju leta 1873. "Naša bela sortna aromatična vina so med najboljšimi na svetu, Maribor ima vino tako rekoč v DNK," je poudaril Gorjak in med prednostmi naštel tudi pristnost in iskrenost pridelovalcev, vinsko kulturo, ki jo privzgajamo tudi mladim, ter zavedanje mladih vinarjev, da si lahko v tej panogi ustvarijo prihodnost. "Manjka pa nam samozavesti in ponosa, neradi poslušamo kritike. Manjka nam tudi mednarodna prepoznavnost, zato moramo aktivno ustvarjati zgodbo celotne regije," je prepričan strokovnjak. Izpostavil je še zamisel turističnega strokovnjaka Aleša Gačnika, da bi se moral Maribor poleg Bordeauxa uveljaviti kot eno od dveh mest na svetu, ki bi ju moral v življenju obiskati vsak pravi ljubitelj vina.
Bordeaux in Porto sta sicer na lestvici letošnjih vinskih destinacij v glasovanju European Best Destinations uvrščena takoj za Mariborom. Kako v Portu tradicijo najstarejše vinske destinacije na svetu prenašajo v sedanjost, je predstavila Fatima Santos, direktorica internacionalizacije in turizma v mestu Porto in regiji Norte. Skozi projekte, kakršna sta na primer Global Kitchen in Porto, v katerem chefi iz Porta kuhajo skupaj s svetovno znanimi chefi, ali Great Wine Capitals Network, v katerem se povezujejo vodilne vinske destinacije z vsega sveta, ustvarjajo prostor za izmenjavo znanja in krepitev prepoznavnosti. "Tako ustvarjamo mrežo vrednot, kakovosti in zaupanja. Predvsem pa k vsaki dejavnosti povabimo mlade, ki niso prihodnost, ampak sedanjost in morajo soustvarjati svojo dediščino," je poudarila Fatima Santos. In ker tujcem v Mariboru po mnenju Roberta Gorjaka bolj zaupamo kot sami sebi, je svoj pogled na štajerska vina predstavila še Kristina Muusman, direktorica podjetja Saesonmelier iz Københavna, ki na Dansko uvaža vina iz srednje in vzhodne Evrope. Menila je, da so v svetu bolj promovirana vina iz zahodne Slovenije, čeprav si tudi štajerska vina zaslužijo svoj prostor v svetovni gastronomiji. "Na Danskem stavimo na avtentičnost in sodelovanje z lokalnimi dobavitelji, vsako vino pa mora spremljati predvsem dobra zgodba," je prepričana danska someljejka.
