Že drugi mesec poteka šolanje na daljavo za osnovnošolce, za dijake še dlje. Vsi učenci mariborskih osnovnih šol še vedno nimajo potrebne informacijsko-komunikacijske tehnologije za spremljanje pouka. Za delo na daljavo ni nujen le računalnik, pač pa tudi kamera, mikrofon, slušalke, povezava s spletom. Šole so posodile, kar so imele, ker pa je bilo to premalo, so se obrnile na podjetja s prošnjami za donacije. V stiski glede računalniške opreme niso samo socialno ogroženi, pač pa tudi družine, kjer starši delajo od doma, pa za to potrebujejo računalnik, pa tudi družine, kjer je več šolajočih se otrok in mladih, ki morajo biti običajno hkrati prisotni pri pouku, in en računalnik že dolgo ni več dovolj.
Gradivo dostavijo v nabiralnike
Na mariborski občini so oktobra ugotovili, da bi šole potrebovale še približno 240 računalnikov, šest kamer, 22 modemov, 22 tablic, pet dostopnih točk do interneta. Podatke so ponovno zbrali po petih tednih izobraževanja na domu in ugotovili, da se niso kaj veliko spremenili, so pa šole posodile svojo opremo in prilagodile delo. "Nekateri učenci delajo s pomočjo pametnih telefonov. Učencem razredne stopnje pošiljajo gradiva tudi preko klasične pošte, dostavljajo tudi fizično v nabiralnike. Učitelji za razlago uporabljajo telefonske pogovore, saj imajo telefonsko opremo na razpolago vsi otroci," so odgovorili na mariborski občini.
- Na mariborski občini so oktobra ugotovili, da bi šole potrebovale še približno 240 računalnikov, šest kamer, 22 modemov, 22 tablic, pet dostopnih točk do interneta.
- Osnovne šole so posodile svoje tablice, računalnike in drugo opremo iz računalniških učilnic, ki zdaj samevajo.
- 200 računalnikov za izvajanje pouka na daljavo so prejele mariborske šole v prvem valu epidemije.
- V začetku šolskega leta so šole prejele od Arnesa po štiri ali pet prenosnih računalnikov.
Kako konkretno je občina pomagala rešiti problem manjkajoče opreme, niso odgovorili, so pa zapisali, da so se MO Maribor in osnovne šole aktivno vključile v iskanje donatorjev za računalniško opremo, sicer pa da aktivnosti za zagotovitev opreme učencem zaradi izobraževanja na daljavo tečejo preko ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Arnesa.
Na občini pa so še zapisali, da so v začetku tega šolskega leta šole od Arnesa prejele po štiri ali pet prenosnih računalnikov. Decembra pa so šole lahko preko Arnesa kandidirale za dodatna evropska sredstva.
V Sloveniji imamo 455 matičnih osnovnih šol ter 316 podružničnih šol, v tem šolskem letu osnovne šole obiskuje 190.990 učenk in učencev. Na ministrstvu za izobraževanje pojasnjujejo, da je izvedba pouka na daljavo je za celoten evropski in slovenski prostor velik izziv, a so slovenske šole z vidika opremljenosti z IKT opremo v normalnih okoliščinah opremljene dobro – bolje kot je povprečje opremljenosti šol v EU. "Zavedamo pa se, da nas je obdobje izrednih razmer na tem področju presenetilo, saj so potrebe po opremljenosti in dostopnosti z IKT opremo v hipu poskočile. Naš cilj je, da prav vsem šolam in posledično vsem učencem in dijakom omogočimo čim kvalitetnejšo izvedbo pouka na daljavo. Dostopnost do interneta predstavlja enega izmed temeljev za kvalitetno izvedbo pouka na daljavo, a še zdaleč ni dovolj. Poleg dostopnosti zagotavljamo tudi opremljenost s strojno in programsko opremo, učne vire ter tehnično in didaktično podporo učiteljem," so zapisali in našteli, kako so že pomagali.
V obdobju epidemije so preko EU projekta SIO2020 šolam spomladi 2020 dobavili 9583 kosov opreme (osebni računalniki, monitorji, prenosni računalniki, tablice in projektorji), nato so iz dodatnih EU sredstev (Covid) kupili in septembra letos dostavili šolam 4193 prenosnih računalnikov. Javnemu zavodu Arnes so iz projekta Covid spomladi zagotovili en milijon evrov za infrastrukturo in e-storitve ki podpirajo izvajanje pouka na daljavo in to poleg 2,5 milijona evrov, ki smo mu jih že v prejšnjem in letošnjem letu zagotovili za podporo pouka na daljavo iz projekta SIO2020. V septembru in oktobru 2020 so iz integralnih sredstev vsem šolam za nakup IKT opreme zagotoviti dodatnih 3,2 milijona evrov. Nakupe izvajajo šole, zato v tem hipu še nimajo natančnih številk, koliko opreme so šole kupile. In vsem šolam so zagotovili dostope do pomembnih e-storitev, učiteljem pa dostop do izobraževanj in usposabljanj za izvedbo pouka na daljavo ter vzpostavili digitalne učne načrte.
"Zavedamo se, da je kvaliteta izvajanja pouka na daljavo odvisna od različnih dejavnikov. Veliko izzivov pri izvedbi pouka na daljavo smo že uspešno preskočili, nekaj pa jih je še pred nami. Ena izmed naših ključnih skrbi je zagotavljanje dostopnosti in opremljenosti otrok iz socialno šibkih družin in tistih, ki živijo na ruralnih področjih, kjer imajo slabše pogoje za delo na daljavo. Vseh težav z dostopom do interneta ni mogoče rešiti z mobilnim dostopom, saj mobilni signal ne pokriva zadovoljivo celega ozemlja Slovenije, tovrstne problematike pa žal ni mogoče hitro rešiti. Vse takšne primere šole obravnavajo individualno, prav tako imajo navodilo da družinam ki nimajo ustrezne opreme le to posodijo," so zapisali pri ministrstvu za izobraževanje.
Nekateri učenci nimajo niti svoje mize
Prošnjo OŠ Maksa Durjave so slišali zaposleni v podjetju Mikro+Polo, kjer so se odločili, da letos ne bo Božička za otroke zaposlenih. Z denarjem, ki bi ga porabili za nakup daril, so kupili štiri prenosne računalnike in jih podarili omenjeni osnovni šoli. Dobrodelni so bili tudi v Hostlu Pekarna in podjetju Kimi.
"Šola ja dala 31 učencem na razpolago IKT-tehnologijo, posodili smo, kar smo lahko, tudi šolske stacionarne računalnike, a nekateri učenci nimajo niti svoje mize. Ugotavljamo, da nekateri učenci in niti njihovi starši nimajo znanja za delo s stacionarnim računalnikom, zato nekaj učencev dela preko telefona," je povedala ravnateljica OŠ Maksa Durjave Jolanda Friš Lozej. Malo so si opomogli, ker so decembra od ministrstva dobili nekaj kamer in slušalk, pa tudi par računalnikov. "Opremo smo posodili, tako da se vrne v šolo in bomo lahko povečali računalniško učilnico," je dodala ravnateljica.
Računalniki morajo biti dovolj dobri
Tudi na OŠ Angela Besednjaka so se obrnili na poslovne partnerje. "Želimo si, da naši otroci ne bi bili prikrajšani za osnovno pravico do izobraževanja, da ne bi čutili pomanjkanja zaradi razmer, v katerih smo se znašli, da bi lahko normalno sledili pouku in bili uspešni tudi pri delu doma," je ravnateljica Barbara Novak v dopisu nagovorila donatorje in bila v prošnji uspešna, tako pri materialnih kot pri denarnih sredstvih. "Ker se vendarle odpira možnost, da se mlajši otroci z začetkom novega leta vrnejo v šolo, tudi starši nekako stisnejo in odložijo svoje delo, da lahko otrok sodeluje na videokonferenci. Če se bodo najmlajši res vrnili, bo dosedanja oprema zadostovala, drugače pa ne, saj tudi najmlajši potrebujejo svoj računalnik, če želijo samostojno delati. Pri učencih so problemi kamere, mikrofoni in omrežja, tudi računalniki," še pove ravnateljica.
"Pri več otrocih je največja težava slab dostop do interneta"
Na šoli so sami iz sredstev šolskega sklada kupili nekaj računalnikov, učencem so razdelili vse računalnike, ki jih imajo. V prvem valu so od Arnesa v povezavi z ministrstvom za izobraževanje dobili osem računalnikov, v drugem dva. Še skoraj 40 učencev je konec novembra potrebovalo računalniško opremo. Na tej šoli v zadnjih letih število učencev skokovito narašča, letos jo obiskuje že več kot 500 otrok. "Že samo podatek, da ima subvencionirano prehrano v šoli okoli 400 otrok, pove, da je socialna stiska družin velika," razloži ravnateljica. Še vedno bodo hvaležni, če ima kdo kakšen računalnik, ki ga več ne uporablja. "A računalnik mora biti takšen, da podpira programe, če je tako slab, da je za odpis, ga ne moreš dati otroku. Naš računalničar pripravi računalnik, naloži programe, potrebno opremo, tudi kamere, ki jih je zdaj zaradi pomanjkanja tudi težje nabaviti," pojasni Novakova.
Pomoč sprejmejo z odprtimi rokami
Na OŠ Slave Klavore manjka še kar nekaj računalnikov ali tablic in druge opreme, predvsem slušalk. Ravnatelj šole Danijel Lilek je povedal, da jim je zelo pomagala donacija Lions kluba Maribor, ki jim je podaril pet kompletov računalnikov z vso opremo. "Tistim najbolj pomoči potrebnim zdaj res lahko pomagamo, a socialna slika na šoli ni najbolj rožnata in še kar nekaj učencev bo veselih opreme. Poskušamo pomagati tudi sami, zbiramo donacije, individualno pomagamo. Občino smo obvestili, ministrstvo tudi. Oprema kaplja. Upam, da se bo kakšna konkretna rešitev našla v doglednem času. Vsega smo veseli, z odprtimi rokami sprejmemo pomoč," je pojasnil ravnatelj. Precejšnja je namreč razlika med izvajanjem pouka na daljavo spomladi in zdaj jeseni, ko je precej več videokonferenc.
OŠ Slave Klavore, na katero je vpisanih 340 otrok, obiskuje več kot 45 učencev iz različnih držav, številni so iz Kosova, Bosne in Hercegovine, nekaj jih je iz Srbije, tudi iz Turčije in Sirije, in ti otroci so skromno opremljeni z IKT-tehnologijo. "Posebnost pri nas je, da imamo na Teznu veliko učencev, ki zelo skromno ali pa sploh ne razumejo slovenščine. Ta jezikovna bariera je precejšnja težava pri vključevanju otrok v delo na daljavo. Če nekdo ne razume slovenskega jezika, navodila, ki jih posredujemo, padejo na neplodna tla in težko je pričakovati, da bo otrok sledil in ravnal po navodilih. In pri teh otrocih bo situacija postala nezavidljiva, nazadovanje je pričakovano," je opozoril ravnatelj Lilek.
Velike težave s spletnimi povezami
Težave z dostopom do interneta ima šola na obrobju mesta, OŠ Malečnik. Ravnatelj Rudolf Sedič pravi, da so otroci z računalniki in tablicami še kar preskrbljeni, a je slab internetni signal. "Bilo je kar nekaj potreb po kamerah z mikrofonom, kar smo rešili, tudi potrebe po prenosnih računalnikih smo uredili. Pri več otrocih je največja težava slab dostop do interneta. Šola bi lahko posodila mobilne modeme, pa določeno področje nima niti prav dobrega mobilnega signala. Po domače rečeno, veliko in zelo prekinja," razlaga ravnatelj in sklene: "V današnjem času ne imeti dostopa do interneta je hudo."
