Pred 35 leti, natančneje 24. marca 1988, je bilo ustanovljeno Društvo za celiakijo Maribor, prvo tovrstno v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Nastalo je iz želje pomagati otrokom. V svetu je bilo v tistem obdobju le 22 podobnih društev. Celiakija se je sprva obravnavala kot bolezen otrok in šele na podlagi poglobljenega raziskovanja je v stroki prevladalo stališče, da je bolezen, ki se pri genetsko predisponiranih ljudeh lahko pojavi v vseh življenjskih obdobjih. Celiakija je vseživljenjska kronična avtoimuna bolezen, ki jo pri genetsko obremenjenih ljudeh sproži zaužitje glutena in stroga dieta brez glutena je edini način zdravljenja te bolezni.
Društvo za celiakijo Maribor je nastalo na pobudo in pod strokovnim vodstvom prof. dr. Dušanke Mičetić-Turk (pediatrinje in otroške gastroenterologinje na takratnem Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor) in njenih ožjih sodelavk v bolnišnici, višje medicinske sestre Sonje Poštuvan, zdravstvene administratorke Anite Kirbiš in medicinske sestre Brede Kojc, mame otroka s celiakijo, in nekaterih drugih. Navedene so desetletja imele vodilno vlogo v društvu in so danes častne članice tega društva.
Dušanka Mičetić-Turk je magistrirala (1980) in doktorirala (1987) s področja celiakije, prav tako je opravila prvo biopsijo tankega črevesa pri nas in velja za pionirko diagnostike celiakije. Ker so bili to časi, ko na našem tržišču ni bilo niti enega brezglutenskega izdelka (tudi moke in kruha ne), so k sodelovanju pritegnili inženirko živilske tehnologije Jano Fabčič iz takratnega DO Intes (TOZD Kruh-pecivo), ki je že na ustanovnem zboru predstavila prvi kruh brez glutena. Prvo brezglutensko moko je po tehnološkem postopku pripravilo Klasje Celje. Kruh je bil naprodaj v Mariboru enkrat na teden v takratnih Intesovih pekarnah, kmalu pa tudi v Celju in Ljubljani. Kot zanimivost izpostavimo, da so se vzorci tega kruha za preverjanje vsebnosti glutena pošiljali v referenčni laboratorij v Italijo, analize pa so bile izjemno drage. Tudi priljubljene pice brez glutena so se prve pekle v Mariboru.
Tudi priljubljene pice brez glutena so se prve pekle v Mariboru
Društvo je že ob ustanovitvi dobilo sedež na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor, ki je kmalu postal klinični oddelek in nato Klinika za pediatrijo UKC Maribor, kjer ima sedež še danes. Vse od ustanovitve so bili v društvu mednarodno aktivni in je tako že leta 1990 postalo del Zveze društev celiakije Evrope (AOECS). Društvo za celiakijo Maribor se je po le štirih letih delovanja preimenovalo v Slovensko društvo za celiakijo in delovanje razširilo na celotno Slovenijo v obliki podružnic. Istega leta so začeli izdajati tudi skromen bilten - glasilo društva.
Spomladi so na pobudo predsednika SDC podružnica za Podravje Mitjo Kozarja, z ustanovnimi članicami prof. dr. Dušanko Mičetić-Turk, Sonjo Poštuvan, Bredo Kojc, Anito Kirbiš, Dinko Zafošnik in Jano Fabčič, ki so orale ledino na tem področju, posneli radijsko oddajo in TV-prispevek o začetkih delovanja društva. Društva, ki si že 35 let prizadeva za izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo. Teh je tudi pri nas en odstotek populacije in zaradi narave bolezni ne smejo uživati žitaric, ki vsebujejo gluten. Ob mednarodnem dnevu celiakije (16. maj) vsa društva za celiakijo v Evropi še intenzivneje ozaveščajo splošno in strokovno javnost o bolezni ter opozarjajo na težave, s katerimi se srečujejo bolniki. V slovenskem društvu, ki izvaja skozi vse leto številne aktivnosti v obliki izobraževanj, delavnic, tečajev, rehabilitacij in drugih oblik druženj, so se tudi letos odločili, da ob tej priložnosti opozorijo na najbolj pereče probleme (problematika predolgih diagnosticiranj - kar 80 odstotkov bolnikov ostaja neodkritih, prehranjevanje zunaj doma - neenakost in socialna izolacija bolnikov, brezglutenska dieta predstavlja za bolnike veliko finančno breme - pobuda za povrnitev povišanih stroškov).
