V Mestnem parku v bližini otroškega igrišča, kjer je t.i. smrekov sestoj je smrekov lubadar napadel smreke, zato bodo okužena drevesa odstranili. Gre za enega večjih posegov v Mestni park v zadnjih desetletjih. V prvi fazi bodo podrli 40 visokih smrek, a ta številka je lahko še višja. S podiranjem prvih dreves začnejo v ponedeljek. Obiskovalce parka o posegu obvešča tudi razstava, ki bo postavljena do konca marca.
Jeseni, tako Suzana Fras, vodja urada za komunalo, promet in prostor, so v Mestnem parku zaznali problem smrekovega lubadarja. Tanja Grmovšek, arboristka, je pojasnila, da je bil v Mestnem parku star smrekov sestoj. Od prvotnih 300 smrek, ki so bila v sestoju zasajena večinoma ob koncu 19. stoletja, so se posamezna drevesa nadomeščala, danes jih je še 70. Dvanajst jih je napadel smrekov lubadar, a ker ob odstranitvi okuženih dreves postanejo tudi druga drevesa v sestoju ranljivejša za nalete vetra, samozrušitev ali zvrnitev ob vremenskih ujmah, bodo odstranili še sosednja drevesa. V prvi fazi bodo tako podrli 40 smrek, nato bodo smrekov sestoj ponovno pregledali in po potrebi še dodatno ukrepali. "Poseg v Mestni park bo velik in ga bodo ljudje občutili. Ocenjujemo, da gre za enega večjih posegov v Mestni park v zadnjih 80 letih. Ko bodo drevesa odstranjena se bo pokazalo, ali bo potrebna dodatna odstranitev. Namreč za en del, tisti od igrišča, ne vemo, kako se bo odzval. Ne vemo, kaj se bo dogajalo z vetrom, lubadar se lahko tudi preseli, lahko imamo že kje kakšno leglo, pa zanj ne vemo," pojasnjuje arboristka. Tako lahko končna številka doseže ali celo preseže 70. Kaj se je zgodilo, da se je lubadar tako razširil? "Na svetu imamo več kot 6000 vrst podlubnikov, v Sloveniji jih je približno 90. V našem primeru se ubadamo s smrekovim lubadarjem. Na njegov porast najbolj vplivajo mile zime, vroča poletja in neustrezno razporejene padavine. Vse to v zadnjih desetletjih občuti predvsem Maribor. Včasih imamo manj padavin kot Murska Sobota, pa ta velja za zelo sušno mesto," razloži Grmovškova.
Ker lahko smrekov lubadar preleti velike razdalje, arboristka ob tem poziva občane, da pregledajo svoja smrekova, brestova in jesenova drevesa in odstranijo okužena: "Prvi simptomi so, da se vršni del krošnje začne barvati drugače, postaja bolj rumenkast in začne odmirati." V parku so v zadnjih petih letih namreč ogroženi tudi bresti, saj jih je na območju pri drugem ribniku napadel jesenov ličar.
Načrt sečnje in sanacije je predstavila Karin Bejo, sodelavka za hortikulturo, iz podjetja Snaga. "S posegom sečnje pričnemo v ponedeljek. Trajalo bo predvidoma 14 dni, upamo, da ne bo padavin," napoveduje. V tem času bo ta parkovna površina zavarovana zaradi varnosti obiskovalcev in izvajalcev del, takrat bo tudi delno omejena uporaba otroškega igrišča zaradi njegove neposredne bližine, zato Karin Bejo prosi obiskovalce parka, da upoštevajo opozorila in navodila. 40 smrek bodo nadomestili z raznovrstnimi iglavci. "Devetnajst bo duglazij, ki so večje, da čimprej zaprejo ta prostor. Po devet bo kavkaških jelk in kavkaških smrek, 12 črnih smrek, sedem rdečih borov, tri cemprine, dve atlaški cedri in po eno himalajsko, libanonsko cedro, japonski macesen, zlati macesen, kanadska čuga. Izbrane so različne drevesne vrste in pestrost nasada je namenska, da se izognemo temu, kar se nam je zdaj zgodilo. Imeli smo monokulturo, prišel je en škodljivec in je škoda velika. Sedaj se sadi več različnih iglavcev, saj ne vemo, kako bo v prihodnje z vremenom, kateri škodljivci se lahko pojavijo. Tako se lahko pripravimo, da nam naslednjič ne bo tako hudo, kot sedaj."
Po sečnji bodo zasaditve opravili od spomladi prihodnjega leta do pomladi 2024. "Potrudili se bomo, da v čimveč zasadimo prihodnjo pomlad. To je naša želja, a pustili smo si malo širši časovni okvir, odvisni smo namreč tudi od dobavljivosti sadik," pojasnjuje sodelavka za hortikulturo. Nova drevesa bodo visoka do tri metre, sadili jih bodo v gručah, nekaj bo visokih do šest metrov. Padle smreke so mogočne, zakaj torej ne zasadijo višjih? "Večja drevesa se težje vraščajo, potrebujejo več nege, večji riziko je, da se posušijo," odgovarja in dodaja, da bo trajalo približno 80 let, da bomo imeli park z drevesi kot je danes.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
