Letošnja zima bo za brezdomce še težja

Danes je mednarodni dan brezdomstva. Nanj zadnja leta posebej opozorijo nevladne organizacije - na mariborskem območju predvsem društvo Humanitarček, ki si prizadeva za razbijanje predsodkov na tem področju in se trudi, kot pravijo, "z majhnimi koraki omogočiti premik v družbi, ki v veliki večini še vedno verjame, da je brezdomstvo skorajda izbira", in mreža Brezdomni do ključa iz Jarenine, ki povezuje vse nevladne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo z brezdomci.

"Lahko je pasti, težko se je pobrati"

Terenska raziskava med 200 brezdomci po vsej Sloveniji, ki jo je izvedlo društvo Humanitarček, je pokazala, navajajo v Humanitarčku, da so brezdomci povprečno stari 42 let, ženske 39 let. Moški brezdomci preživijo dobesedno na ulici povprečno kar 131 dni na leto, ženske 17 dni. Na ulico so ženske večinoma privedli nezadostna finančna sredstva, pomanjkanje dela in nasilje v družini, moške pa prepovedane substance in nezadostna finančna sredstva. Pri ženskah je težava predvsem prikrito brezdomstvo, saj poskušajo svoje bivanjske težave reševati s seljenjem med partnerji.

"Včasih samo napačen splet okoliščin oziroma ena napačna odločitev privede do zdrsa na družbeno dno. In kot vedno poudarjamo, v sodobni družbi je lahko pasti, težko se je nato pobrati. Pravzaprav je skorajda nemogoče prilesti nazaj v ustaljeno družbeno ureditev, ki je bistveno več kot samo streha nad glavo," pravi predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog.

Vedno večja kompleksnost stisk

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da se je število uporabnikov različnih programov za brezdomne osebe, ki jih sofinancirajo, od leta 2013 do danes povečalo z 2711 na 3972, število programov (gre za zavetišča, dnevne centre in programe pomoči pri deložacijah) pa s 15 na 21.

"Število brezdomnih oseb v Sloveniji narašča, zato narašča tudi število programov, ki jim dajejo podporo. Potrebe uporabnikov izvajalci socialnovarstvenih programov naslavljajo vedno bolj specifično, saj se tudi potrebe spreminjajo. Tako v zadnjih letih izvajalci poročajo o porastu števila starejših oseb med brezdomci, ki imajo kompleksne težave in se težje vračajo v samostojno življenje. Po drugi strani pa narašča tudi število mladoletnih oseb, ki tudi potrebujejo specifično obliko podpore. Zato si ministrstvo prizadeva, da podpre čim več programov, ki zagotavljajo različne oblike podpore. Zaznavamo tudi vedno večjo kompleksnost stisk uporabnikov, ki potrebujejo dolgotrajno podporo," odgovarjajo na vprašanje, ali se pojavlja kakšna nova skupina brezdomcev.

Med uporabniki brezdomci prevladujejo moški, in sicer jih je bilo v glavne programe vključenih 72 odstotkov oziroma 2730 moških, med mladoletnimi uporabniki pa je delež bolj enakomerno porazdeljen, vključenih je bilo 42 odstotkov dečkov, še ugotavljajo na ministrstvu. V dvanajstih zavetiščih je sicer skupno 267 ležišč (249 in 18 rezervnih). Se načrtuje širitev te mreže? "Do konca leta bo objavljen javni razpis, v okviru katerega bomo dodatno spodbudili izvajanje nastanitvenih programov." Lani je bilo za nastanitvene programe za brezdomce namenjenih skoraj milijon evrov, za vse programe skupaj pa 1,57 milijona.

Pomoči ni mogoče vsiliti

V Mariboru sta dve zavetišči: zavetišče Centra za socialno delo (CSD) Maribor na Šentiljski cesti in zavetišče Nadškofijske karitas Maribor v Ljubljanski ulici. "V našem zavetišču je trenutno 22 oseb, še dve postelji sta prosti. Med uporabniki je kar precej starejših brezdomcev, ki so že zelo dolgo nameščeni pri nas," pravi direktorica CSD Maribor Marjana Bravc. Občani center pogosto obvestijo o kakšnem brezdomcu, ki bi potreboval pomoč.

"Vsak primer preverimo, ponudimo pomoč, vendar je posamezniki pogosto ne želijo. Pomoči pa tistim, ki je ne sprejmejo, ni mogoče vsiliti, saj ima vsak pravico, da živi, kot želi. Preko te pravice je mogoče le, če oseba ogroža sebe ali druge, a o tem vedno odloči sodišče. V zadnjem takem primeru je sodišče našemu predlogu sledilo."

Ne čakajte, da se dolg nabere

Kaj pa kaže aktualni vsakdan, ali koronavirus že prispeva k številnejšim zdrsom čez socialni rob, v brezdomstvo? "Tega ne opažamo, zaznali pa smo velik porast števila vlog za dodelitev izrednih socialnih pomoči. Kaže, da se z ukrepi blažijo stiske, da drastičnih situacij ni, tudi na občini deluje humanitarna komisija. Tudi deložacij ni več. Naj ob tem ponovno pozovem ljudi v stiski, naj ne čakajo, da se dolg nabere, ampak naj hitro poiščejo pomoč pri nas, pri humanitarnih organizacijah, društvih, saj se jim v tem primeru veliko lažje pomaga in se prepreči najhujše," pravi Marjana Bravc.

Kajti prehod iz brezdomstva nazaj v običajno življenje je zelo težak, ugotavlja tudi Marjana Bravc. Posamezni so primeri, da so si ljudje, potem ko se jim je zalomilo v osebnem življenju, v poslu in so prišli v zavetišče, nato zmogli povsem urediti življenje, se zaposliti in zaživeti običajno življenje.

Skrbi zaradi koronavirusa

Koronavirus je velika skrb tudi v zavetiščih, tako zaradi pomanjkanja prostora kot zato, ker so brezdomci že sicer praviloma slabšega zdravja in sodijo med posebno ogrožene. "Zaposleni in uporabniki zavetišča zelo upoštevajo ukrepe in navodila, vsi imamo ves čas na obrazu maske, izjema je le čas med obrokom. Zelo skrbimo za higieno rok, za razkuževanje," pravi vodja zavetišča na Šentiljski cesti Violeta Rizani. Skrbi pa so tudi ob sprejemu novega uporabnika. "Na ministrstvo smo poslali pobudo, da bi bilo treba pred sprejemom opraviti testiranje na koronavirus, a nam niso prisluhnili," pravi Marjana Bravc.

V zavetišču Karitas novih sprejemov ni, ker so polno zasedeni. Koronavirus sicer tam še posebno skrbi, saj imajo skupna ležišča. "Življenje v zavetišču poteka normalno, vendar pa uporabniki zavetišče zapuščajo le ob nujnih poteh, na primer zaradi obiska zdravnika ali ureditve kakšne dokumentacije, in takrat jih spremljamo. Zelo se tudi upoštevajo vsi ukrepi NIJZ. Še iz časa prvega vala okužb pa imamo protokol ravnanja, ki ga je določil zdravstveni dom, če bi se pojavila okužba med uporabniki ali zaposlenimi," pravi Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor. Bo pa letošnja zima za brezdomce zaradi vseh koronaukrepov še težja kot sicer.