Damijan Toplak
Združil je torej teorijo s prakso. Ustvaril je velik nasad malin. Lobnik sicer ne prihaja s kmetije, zemljišče v naselju Bohova v občini Hoče - Slivnica, kjer je njegov nasad malin, je najel. Iskal je sadež, ki imajo zdravilne učinkovine in ga pri nas še ni toliko, zato se je odločil za maline. Se pa zaveda, da ima ta sadež zelo kratko obstojnost, zato dostavlja maline še isti dan, ko so nabrane. Premalo se še zavedamo, pravi, da je marsikatero sadje v trgovinah prepotovalo na tisoče kilometrov, in veliko prednost pred tem ima lokalna pridelava.
Ni ga še na pohorski tržnici
Ker je spletnega povpraševanja po njegovih malinah veliko, se sogovornik za zdaj ni odločil za prodajo na bližnji Pohorski tržnici, bo pa verjetno tam prodajal v prihodnjih letih, ko bo imel precej večje proizvodne površine. Trenutno namreč maline prideluje na desetih arih, ima pa na tej lokaciji možnost razširitve na štirideset arov.
Lobnik je sicer diplomiral s področja jagod. "V malinjaku je potrebnega več ročnega dela, in ker ne prihajam s kmetije, ki bi premogla mehanizacijo, recimo kakšne traktorje, mi to ustreza," pravi mladi podjetnik in doda, da se ukvarja s to dejavnostjo po svojih zmožnostih, saj drugod opravlja še študentsko delo in se posveča podiplomskemu študiju, tako da mu dela ne zmanjka. Ko bo imel večje površine, bo verjetno potreboval tudi kakšno dodatno delovno silo, za zdaj pa delo opravi sam ob pomoči družine.
Kot posebnost izpostavi, da je posel z nasadom malin pričel maja letos, med epidemijo covida-19. Za zaščito pred pozebo ali boleznimi je treba imeti maline v rastlinjaku, še poudarja, običajno pa jih je mogoče obirati deset let, nato jih je treba posaditi na novo. Kupci njegovih malin so iz bližnje okolice, predvsem iz Maribora. Večinoma opravlja manjše dostave, tudi z osebnim avtomobilom. Računa, da bi lahko imel prvo leto v malinjaku le tretjino običajnega pridelka ali eno tono malin, čeprav imajo maline na njegovi lokaciji in v rastlinjaku po njegovem mnenju idealne pogoje za rast, lažje se je prilagajati vremenskim razmeram, bistveno manj težav je z varstvom pred boleznimi. Dodaja jim le hranila za rast. Sam se sicer zavzema za čim bolj ekološko pridelavo malin, pred vlago in boleznimi jih zaščiti, zalivanje, ker pač maline rastejo v rastlinjaku oziroma v tunelu, pa ima urejeno s posebnim namakalnim sistemom.
Pri hrani gledamo na vsak cent
V prihodnje namerava malinjak razširiti in še bolj spodbuditi ljudi k razmišljanju, kako pomembna je lokalna pridelava hrane, četudi je nekaj dražja. "Ko kupujemo drage avtomobile in oblačila, denar ni problem, pri tistem, kar zaužijemo, torej pri hrani, pa radi gledamo na vsak cent," meni Mitja Lobnik in pripomni, da si morda nekateri res ne morejo privoščiti nekoliko dražje, četudi bolj zdrave hrane, a mnogi bi si jo lahko, pa si je ne. Sam se je odločil, da se posveti le eni stvari, torej malinam, saj lahko le tako doseže popolno kakovost dela in pridelka. Pravi še, da je za delo z malinami vse potrebno znanje pridobil na fakulteti in da so mu z nasveti pomagali tudi profesorji. Želje in motivacije za delo 24-letniku ne primanjkuje, četudi opravlja še študentsko delo pri enem izmed podjetij v sadjarstvu in se posveča magistrskemu študiju.
