Jana Juvan
Medicina postaja vse bolj podobna futurističnim napovedim izpred desetletij, uporaba sodobne tehnologije z umetno inteligenco je tako rekoč neizogibna. V UKC Maribor se zaključuje projekt Tara, s katerim ugotavljajo, ali je s pomočjo umetne inteligence možno napovedati migreno, še preden bi nastal onesposabljajoč glavobol. Še več. V prihodnje bi na podlagi ugotovitev iz raziskave lahko razvili še vsadek, ki bi migreno lahko celo prekinili.
Projekt, ki traja že skoraj tri leta, so prestavili na zadnjem evropskem kongresu za glavobole. Financiran je iz evropskega programa Horizon in je v zaključni fazi, nam pove glavni raziskovalec nevrolog dr. Jožef Magdič, pri projektu sodelujeta še nevrologa dr. Timotej Petrijan in Nuša Breznik. Poleg mariborskega UKC pa v projektu Tara z zbiranjem podatkov pri bolnikih sodeluje še belgijski diagnostični center BRAI3N. Sicer projekt vključuje deset partnerjev iz sedmih držav (Slovenija, Italija, Irska, Ukrajina, Belgija, Švica, Združeno kraljestvo) in ima proračun v višini okoli 5,7 milijona evrov.
"Končni cilj je izdelati zelo majhno napravo v velikosti dveh centimetrov krat pet milimetrov, ki bi jo vsadili v podkožje zatilja. Naprava bi lahko zaznala začetne znake migrene in jo z določenimi električnimi dražljaji tudi prekinila. V tako kratkem času tega v celoti seveda nismo mogli izdelati, je pa bila izvedena diagnostična raziskava, kjer pri bolnikih z migreno ugotavljamo, ali smo sposobni s pomočjo pametne ure napovedati pojav migrene. Te podatke iz ure - srčni ritem, kakovost spanja, dnevna aktivnost - primerjamo s podatki iz dnevnikov migren naših bolnikov in jih skušamo povezati," razlaga Magdič.
V projektu sodelujejo različni profili strokovnjakov, od elektroinženirjev, ki izdelujejo vezja za vsadek, do znanstvenikov, ki razvijajo senzorje. Za zdaj so vsadke testirali le pri živalih, upajo, da se bo projekt nadaljeval pod okriljem kakšnega novega evropskega finančnega načrta. Za razvojem vsadka stoji irski start-up Capri Medical, ki mu je seveda v interesu projekt izpeljati tako daleč, da bi izdelek lahko ponudil na trgu. Toda razvoj bo trajal še več let, je prepričan Magdič.
Aplikacija za pametni telefon
V raziskavo so vključili 35 bolnikov iz UKC Maribor, ki so nosili pametno uro (FitBit Charge 6), spremljali pa so jih deset mesecev. Vsi podatki so seveda anonimizirani, poudari Magdič. Kljub temu da ima že marsikdo pametno uro, ki meri nekatere parametre, kot je srčni ritem, nevrolog izpostavi, da to še vedno niso medicinski pripomočki in jih je treba jemati z rezervo. V ozadju so razvijali tudi aplikacijo za pametni telefon Opora, ki vsebuje dnevnik glavobola, vprašalnike in program, ki omogoča zdravniku spremljanje bolnika na daljavo. "Ko se ti podatki povežejo, lahko prepoznamo recimo, da je nekdo spal premalo in ima zato glavobol," opisuje Magdič. In ura bi lahko pomagala prav pri tem - da osebo opozori, da se lahko pripravlja migrena, če sami nismo toliko pozorni na njene prve znake. "So dejavniki, na katere ne moremo vplivati - hormoni, vreme in podobno. Če je prisotna še dehidracija, nespečnost in še kaj, se lahko sproži migrena," doda Magdič. Ura bi recimo zaznala premalo spanca in gibanja ter uporabnika opozorila, naj si zagotovi več spanca in gibanja. V aplikacijo pa bi lahko dodali še kakšne tehnike meditacije in dihanja, s katerim si lahko bolniki pomagajo pri sproščanju.
"Če že imamo pametno tehnologijo, jo izkoristimo. Ne sme pa priti do obsesivne uporabe in vnašanja podatkov, ker lahko gre v napačno smer," doda Nuša Breznik. Vseh vzrokov za migreno zdravniki sicer ne poznajo. "Lahko je prisotna družinska nagnjenost, migrena je pogostejša pri ženskah v rodnem obdobju, torej med 20. in 40. letom, pogosteje pri višje izobraženih, ki so pod višjim stresom," našteje Nuša Breznik najpogostejše dejavnike za migreno. Pomanjkanje spanja, gibanja in nezdrava prehrana ter stres pa so pomembni sprožitelji za nastanek teh glavobolov, ki lahko osebo tudi zelo onesposobijo. "Pomembno je, da ti bolniki dovolj spijo, spijejo dovolj tekočine, imajo uravnoteženo prehrano z več manjšimi obroki dnevno in s čim manj določenih živil, kot so starani sir, oreščki in temna čokolada. Pa da se izogibajo prostorom z močno svetlobo in močnimi vonjavami. Spodbujamo jih tudi, da so telesno aktivni," še razloži Nuša Breznik.
Ni vsak glavobol migrena
Zanimivo je, da kljub sodobnemu načinu življenja incidenca, torej pojavnost migrene, ni čedalje višja. Kljub temu je migrena ena od pogostejših zdravstvenih težav in jo ima okoli enajst odstotkov celotne populacije. "Je pa breme migrene večje - torej pogostost - pri za to dovzetnih posameznikih," še pojasni Nuša Breznik. In doda: "Breme migrene pa ni samo glavobol, sploh ker gre večinoma za delovno populacijo, ki potem ne more normalno opravljati svojega dela."
Vsekakor ni vsak glavobol že migrena. O njej govorimo, če napadi glavobola trajajo od 4 do 72 ur. Pogosto glavobol spremljata še slabost in preobčutljivost na zvok in svetlobo. Okoli četrtina ljudi doživlja ob migreni še avro - skupek nevroloških motenj, kot so motnje vida, govora in vrtoglavica. "Gre za hud glavobol, običajno enostranski, močan, nabijajoč za očmi, utripajoč, onesposabljajoč," opiše Nuša Breznik. Najbolj pomaga le počitek v temnem in tihem prostoru.
Ker gre za vzroke, ki so lahko tudi čustvene in hormonske narave, povezani tudi z ženskim ciklom, je dobrodošel interdisciplinarni pristop pri zdravljenju, se strinja sogovornica. "Znano je, da so lahko pridružena tudi psihiatrična obolenja - pogosta migrena lahko tudi vodi v določena psihiatrična stanja. Pacienta mora prvi obravnavati družinski zdravnik. Pri težjih pacientih, ko je stanje onesposabljajoče, glavoboli pa pogosti in jih ni mogoče obvladati z zdravili, ki jih predpiše osebni zdravnik, pa je smiselna napotitev k nevrologu. Vključijo se lahko tudi psihiater, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt, dietetik, socialni delavec ... Širok spekter strokovnjakov lahko pomaga tem bolnikom," pove Nuša Breznik. Poudari pa tudi pomen medicinskih sester, ki so pomembne pri podpori bolnikom.
Vedno manj stigme
Migrene popolnoma pozdraviti ne znajo. "Poznamo pa čedalje naprednejša zdravila za preventivno zdravljenje. Ne moremo je torej izbrisati, lahko pa jo obvladamo. Danes se zdravila vedno bolj osredotočajo na mehanizem nastanka migrene in zavirajo molekulo CGRP - s to terapijo smo za zdaj zelo uspešni pri zmanjšanju migrene iz zelo pogoste na redko, pri nekaterih uspe do te mere, da so popolnoma brez migrene," pripoveduje nevrologinja. S starostjo migrena sicer upada, pri starejših praviloma popolnoma izzveni, še doda.
Jožef Magdič pa pove, da so pomembni principi za obvladovanje migrene tudi nefarmakološki - torej ne pomagajo samo zdravila. Obstajajo tudi nevrostimulacije, električno draženje, ki ga izvajajo pri bolnikih z zelo hudimi migrenami.
Migrene so sicer lahko zelo redke ali zelo pogoste. Nekateri ljudje jih doživljajo celo vsakodnevno. Zato so tudi pristopi zdravljenja različni. In čeprav migrene torej niso pogostejše kot nekoč, Magdič zadovoljno ugotavlja, da so čedalje manj stigmatizirane. "Včasih se je o njej govorilo kot o šibkosti. Ampak to ni kar neka motnja. Je lahko resna bolezen. In če ni zdravljena, lahko prinese veliko težav," sklene nevrolog. "Z novimi zdravili lahko migreno bolje obvladamo in zmanjšamo njeno breme. Če to naredimo dovolj zgodaj, se kasneje ne bo razplamtela v neko kronično obolenje," še doda. "To je nevrološka bolezen in ni samo bolezen žensk," pa pristavi Nuša Breznik.
