V nabito polnem Kulturnem domu Jožeta Petruna v Lovrencu na Pohorju je kazalo, da bo zmanjkalo prostora na oblazinjenih sedežih. Ko se je množica ljudi, veliko po lovsko uniformiranih, le posedla, je Igor Kopše, vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, najprej v dramatičnem, grimmovsko pravljičnem tonu otvoril večer. A je ta hitro dobil povsem strokovno konotacijo, četudi pod žametnimi zavesami odra kulturnega doma. Najprej, kako je volk kot vrsta z roba iztrebljanja znova poselil Evropo, kakšna je biologija volka in kako ga prepoznati po sledeh, ki jih pušča. Iskreno so strokovnjaki tudi povedali, da lahko vrnitev velikega plenilca pomeni tudi težavo, a ne za ljudi, temveč za rejce drobnice, pa tudi, zakaj je pred njim dobro varovati domače pse. Predavanje je Zavod za gozdove Slovenije priredil ob pravem času, vprašanj je bilo veliko, nekaj skrbi je med domačini že, a po večini ne tudi strahu.
Najprej dejstva. Na vrhu Pohorja je oblikovan trop volkov in populacija raste. Trop je nastal v letih 2024 in 2025 in šteje sedem volkov, sedaj so s tropom še aktualni mladiči, ki so že zrasli do velikosti odraslega volka, a nekaj jih bo trop zapustilo, saj so volkovi izrazito samoregulativna vrsta - v tropu ostane toliko živali, kolikor jih lahko prehrani okolje, v Sloveniji je to okoli osem, največ dvanajst živali.
"Na eni strani ta informacija govori o zdravem okolju, po drugi strani pa predstavlja izziv. Večina skrbi je iracionalnih, nekaj pa je tudi racionalnih in realnih. Slednje se nas v tem trenutku še ne bodo dotikale, potem pa zagotovo," je dejal Kopše iskreno in še dodal: "Tukaj smo zato, da brez dlake na jeziku povemo, kaj nas muči."
Lovi živali v slabši kondiciji
Rok Černe je eden vodilnih strokovnjakov za velike zveri pri nas in v torek zvečer je najprej ovrgel pogoste trditve, ki se pojavljajo v zvezi z volkom, to je, da se bo volk namnožil in iztrebil divjad, da če je prisoten volk, na območju ni več lova, da je bolje, da volka ni v naših gozdovih in da je volk škodljivec. "Vpliva volka v naravi si včasih ne znamo predstavljati, ampak dober je primer iz nacionalnega parka Yellowstone." V času, ko so volka tam domala iztrebili, se je populacija losov začela povečevati. In stanje v narodnem parku Yellowstone se je drastično poslabšalo. Veliko biologov je bilo zaskrbljenih zaradi erozije zemlje in odmiranja rastlin. Losi so se v parku množili, listopadne in lesnate vrste, kot sta trepetlika in topol, pa so trpele zaradi prekomerne paše, pokrajina se je spreminjala v puščavo, odlov rastlinojedov ni pomagal. Ko se je vrnil volk, so bile spremembe očitne, rastje se je obnovilo, tudi vodno, kot je trepetlika, vrnili so se bober in druge vrste, rastlinojedci so se pričeli obnašati spet bolj plašno. Ekosistem se je obnovil.
Tudi lovcem volk ni konkurenca, kar je kasneje potrdil še lovec z območja, kjer z volkom živijo že dolgo. "Le 15 odstotkov ulova volkov je uspešnega, ujamejo tiste živali, ki jih lahko, ponavadi so to šibkejši osebki. Torej živali v slabi kondiciji, volk iz narave izloča živali, ki so slabšega zdravja," pravi Černe. Znanstveniki so slednje dokazali tudi z meritvami gostote kostnega mozga uplenjenih živali, vse so imele nizko gostoto, kar pomeni, da so bile v slabi kondiciji.
Najlažje ga je prepoznati po iztrebkih
Skrbi, da bi se volk prenamnožil, ni, pravi Černe: "Pol volkov se v enem letu izgubi, smrtnost mladičev v naravi je velika, mladičev preživi okoli polovica, tako se pol populacije volkov vsako leto zamenja. Ne more priti do velike namnožitve, ker je že naravna smrtnost zelo velika. Našli smo denimo že volčiča, ki ga je ubila lisica. Mladostno obdobje je za njih zelo nevarno. Potem so še antropogeni vzroki za smrtnost - povozi na cestah, lov na črno ..."
Trop je iz samca in samice, ki nista v sorodu, vsi ostali člani so njuni potomci. Lahko so s tropom eno leto ali bistveno dlje časa, verjetno ne bomo nikoli vedeli, zakaj kateri član in zakaj točno ta član zapusti trop, pravi Černe. Število osebkov v tropu je od dva do osem. Najvišje število je osem. Jeseni je sicer lahko trop nekoliko večji, saj so mladiči še s tropom, lahko so veliki že 30 kilogramov in jih ni možno ločiti od odraslih, a nekaj jih vedno zapusti trop. Ta ima namreč točno določen teritorij in velikost tropa določata površina teritorija in hrana v njem. "Teritorij varujejo in ščitijo, zato se ne morejo prenamnožiti," pravi Černe. Označujejo pa svoj prostor z značilnim enakomernim tuljenjem ter predvsem z urinom in iztrebki. Ti so tudi pomemben znak, po katerem prepoznamo volka v prostoru. Iztrebek volka je velik, premera okoli tri centimetre, v njem so ostanki dlake in kosti in nič drugega, po tem se namreč razlikuje od lisice, ki ima bistveno širši jedilnik. Volk je izključno mesojed. Sledi je sicer težko ločiti od pasjih, še najboljši pokazatelj je, da zraven ni človeških sledov, ker psa običajno spremlja človek.
Ovce so zelo nezahteven ulov
Je pa lahko stanje slabše, ko pride do križanja z domačimi psi, "ne vemo točno, kaj se zgodi s temi osebki, lahko so tudi manj plašni, a vemo, denimo, da je eden od križanih osebkov formiral nov hibridni trop, a je ta potem razpadel. Če na neko območje prideta samec in samica volka, lahko pride do hibridizacije," tako Černe. Večino psov, ki jih najde volk, plenilec pobije, lahko pa nastane tudi križanje. To je zelo nezaželeno, poudari strokovnjak in domačinom svetuje, naj domače pse varujejo.
Sicer pa - če so v okolju dostopne nezavarovane ovce, jih bo volk plenil, saj so bistveno manj zahteven ulov od divjadi. "Zaščita je edina rešitev, če zaščite ni, jih bo volk plenil," predloži preprosto dejstvo Černe.
Med domačini v dvorani je bilo nekaj skrbi. "Imamo dobro izkušnjo prednamcev, ko je volk na Pohorju bil. Naši predniki so znali živeti z volkom, mi pa smo se naučili živeti brez volka. Ste pripravljeni svojega otroka pošiljati skozi gozd, v katerem veste, da so volkovi? Na dejavnost, šport, karkoli?" je izzval strokovnjaka starejši občan.
"Ko se je volk vrnil v Julijske Alpe, je nastala resna težava. Če imaš 50 ovc, varovanje ni vedno rentabilno, izziv s stališča kmetijstva je velik in resen. Trudimo se, da pomagamo pri sobivanju. Sicer pa - imam dva otroka, brez problema gremo v gozd med volkove. Bil sem v brlogu z mladiči in se je volk umaknil. Napada volka v Sloveniji še ni bilo nikoli. V primerjavi z nevarnostjo na cesti - sam raje vidim, da gre moj otrok skozí gozd z volkovi, kot da hodi po cesti," je zelo odločen Černe.
Ne gre se slepiti - škode bodo
Izidor Cojzer je strokovni sodelavec in lovski načrtovalec na Zavodu za gozdove Slovenije, predvsem pa dober znanec večine v dvorani. Najprej o "pohorskih volkovih". V letih od 2024 do 2025 se je na Pohorju oblikoval trop sedmih volkov, temu se je pridružilo še štiri do pet letošnjih mladičev. Njihov teritorij se razteza od Treh Kraljev, Rogle, na jugu nižje niso prodirali, pa do Klopnega vrha, Osankarice do Falskega tajhta, glavnina je znotraj tega območja. Volkovi na Pohorju so po DNK-analizi potomci volkov z Dinaridov, kar je po svoje logično - z Dinaridov so se širili proti Alpam in se odcepili proti Pohorju.
Kaj je znanega doslej? "Znotraj lovišč je bilo kar nekaj primerov plenjenja, ki so nedvoumni, a paziti moramo, da upravljavci lovišč ne 'prilepimo' vsega volkovom. Za zdaj plenijo v glavnem jelenjad, uplenjenih je bilo okoli 15 osebkov, vsi starejši osebki ali mladiči. Poleg tega so volkovi uplenili še nekaj srnjadi, divjega prašiča, gamsa. Imel sem priložnost videti uplenjenega divjega prašiča, od njega ni ostalo nič, le ostanki vampa," pravi Cojzer. Med napadi na domače živali je bil zabeležen samo en primer. Volk je uplenil odraslo ovco in dva jagnjeta, šlo pa je za dispergerja, volka, ki je zapustil trop. Na pašnik z ovcami se ni vrnil, kar je prav tako pomemben podatek.
Ključno je pravočasno javljanje škode
Pohorski trop je sedaj oblikovan in strokovnjaki predvidevajo, da je Pohorje primerno za enega, maksimalno dva tropa. "Skoraj neizbežno je, da se bodo pojavile interakcije, in to na neprijeten način, z napadi na rejne živali," zelo jasno pove Cojzer.
Kako ravnati, ko volk pleni? Prisotnim je Cojzer položi na srce: "O vsakem dogodku je treba obvestiti enoto Zavoda za gozdove Slovenije, tam smo usposobljeni ljudje. Ključnega pomena je pravočasno javljanje."
Zakaj nastaja škoda? Seveda se bodo lotili plenjenja najlažje dostopnih živali, je zelo enostaven odgovor. Kako preprečiti škodo? Meter in deset centimetrov visoka električna mreža ne zadošča, ograja, visoka meter in 60 centimetrov, pa je zelo učinkovita, prepreči marsikatero škodo, dokazuje praksa z območij, kjer z volkom že živijo. Ograje sofinancira država, a šele, ko so dokazani škodni dogodki, pravi Cojzer: "Razdelilo se jih je veliko in škode na drobnici so se občutno zmanjšale. Noben konflikt ni zaželen, je pa izplačilo odškodnin pogojeno z minimalnimi pogoji varovanja." Več informacij je dostopnih na spletni strani Varna paša.
Prav drobnica in ostala pašna živina je glavna skrb pohorskih kmetov. Prakse so sedaj namreč različne. Ponekod je drobnica brez varovanja, spet na drugi kmetiji, denimo na tisti s Klopnega vrha, ki je najvišje ležeča kmetija na Pohorju, živino varujejo z ogradami z električnimi pastirji: "Drobnico imam za ogrado in žico in težav doslej ni bilo. Razen zaradi gobarjev, ki so pustili odprta vrata."
Dela je veliko
Jure Šepenik iz Lovske družine Planina, kjer veliko zver lovci spremljajo že nekaj časa, pove, da se ulov zaradi tropa ni zmanjšal, kvečjemu obratno, ulov srnjadi je večji: "Volka imamo že 20 let, na lovišču se poleti pase od 500 do 800 glav živine, pa nimamo vsako leto škodnih dogodkov. Odstrel ni manjši, ampak večji."
Matej Lončar je po drugi strani rejec drobnice v Koreni nad Horjulom. Situacije ne olepšuje, dela z ogradami pod precej visoko napetostjo je veliko, treba jih je nadzorovati, vzdrževati, premikati. In subvencije tega dela ne izravnajo. "Ampak vse to storiš, ker sicer ponoči ne spiš," pravi rejec. Sicer država in njene institucije ponujajo pomoč skozi številne projekte, na pomoč pa rade volje priskoči tudi stroka.
