
Po več letih trajajočih prostorskih težav Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu, ki je skorajda tik pred sesutjem, so na mariborski občini pripravili in predstavili novo projektno rešitev za celoten Rotovški trg. Na območju okrog mestne hiše ni več predvidena samo mariborska knjižnica, pač pa še mestna galerija oziroma razstavišče Umetnostne galerije Maribor (UGM), tudi večnamenska kinodvorana.
Projektna vrednost investicije Centra Rotovž je skoraj 16 milijonov evrov, gradbeno dovoljenje pričakujejo v prvi polovici leta 2021, do konca leta prvo lopato. In načrt financiranja? Za Center Rotovž še ni zagotovljenih evropskih ali državnih sredstev, nanje pa na občini računajo. Mariborski župan Saša Arsenovič je prepričan, da pri pridobivanju denarja "sploh ne sme biti debate", saj so pripravili "vrhunski projekt", na razpolago za slovensko okrevanje gospodarstva po covidu-19 pa je več kot 11 milijard evropskih sredstev. "Obljub je bilo že veliko, vse vlade so pisale sklepe, sedaj pa je pred nami toliko evropskega denarja, da je to stvar samo minimalne volje. Prepričan sem, da je dovolj volje na strani države. Tu sploh ni poti nazaj, nehajmo govoriti če ne, ampak naredimo to," je optimističen župan. "Vse napore vlagamo v to, da bi dela začeli konec leta 2021," je pojasnila podžupanja Alenka Iskra. Projekt bi v primeru zagotovljenih sredstev lahko bil zaključen leta 2023.
V Centru Rotovž bodo Mariborska knjižnica, razstavišče UGM ter Kino Rotovž in Kavarna Rotovž.
Ocenjena vrednost Centra Rotovž je skoraj 16 milijonov evrov.
Gradbeno dovoljenje se pričakuje v prvi polovici leta 2021, do konca leta 2021 prva lopata.
Mestna knjižnica bo imela 5434 kvadratnih metrov, Kino Rotovž in Kavarna Rotovž skoraj 600 kvadratnih metrov, UGM 21 pa bo na 2200 kvadratnih metrih.
Knjižnica dobi novo stavbo
Podžupan Gregor Reichenberg je pojasnil, da so racionalizirali projekt in mu dodali nove vsebine. Ko je projekt dobil v roke, je namreč zajemal ureditev trga s knjižnico in bil ocenjen skoraj na enak znesek kot sedaj celoten Center Rotovž. "Imamo torej knjižnico, razstavišče, art kino, večnamensko multifunkcijsko dvorano, ob tem pa dobimo še gratis prenovljeni Rotovški trg," je povedal. Odločili so se, da bodo obstoječo stavbo knjižnice podrli in na tem mestu zgradili nov objekt. "Objekt smo skrajšali v globino za eno etažo, tako imamo samo eno veliko klet, s projektom ne urejamo več stavbe Pionirske knjižnice, njene vsebine smo umestili v center. Ker je novogradnja cenejša kot rekonstrukcija, bomo obstoječo knjižnico podrli in zgradili novo. Z vsem tem smo pridobili dodatne površine in znižali investicijo na kvadratni meter," je pojasnil Reichenberg.

Dodal je še, da novo stavbo dobi tudi mestno razstavišče UGM, ti prostori bodo lahko gostili tudi dela Pabla Picassa: "Ne da bi prikrajšali kogarkoli za kaj, smo uspeli umestiti UGM v ta projekt. Trenutno stanje v UGM je takšno, da zaradi varnostnih razlogov ne moremo gostiti Picassa, ker prostori niso dovolj varni, a ne, ker nimajo dovolj dobre varnostne službe, pač pa, ker so vlažni in neprimerni. Tudi Picassa si želimo gostiti v mestu."
Finančna konstrukcija še ni zaprta
Na mariborski občini imajo več želez v ognju. Investicija je bila umeščena na seznam pomembnih investicij na podlagi interventnega zakona, pri ministrstvu za kulturo so županu, tako je povedal, pritrdili, da je tudi ta projekt, čeprav še neimenovan, predviden pri njih za sofinanciranje. Vložen je bil tudi amandma na predloga proračunov RS za prihodnji dve leti. Rezervni scenarij pripravlja tudi občinska projektna pisarna, ki bo iskala možnosti za prijavo na evropske in državne projekte.
Arhitekturno podobo so zasnovali v podjetju Medprostor, arhitekturni atelje. "Nova stavba knjižnice bo v štirih nadzemnih etažah, eni tehnični etaži in eni podzemni etaži z medetažo. V predhodnih projektih je bila spodaj še ena etaža, ki je v tej investiciji ukinjena zaradi optimizacije. V objektu knjižnice ohranjamo stare obokane kleti in jih nadgrajujemo z novo stavbo. Galerija bo v stavbi, kjer je bilo nekoč mestno redarstvo, imela bo tri glavne razstaviščne dvorane, avlo in mestni projektni prostor. Restavracija Rotovž je preoblikovana v kavarno Rotovž in bo tudi vhod v art kino v kleti Rotovža," je nanizal projektant Rok Žnidaršič. V projektu je predviden tudi pokrit preboj od Gosposke ulice do trga in Lekarniške ulice, ki bo vodil do vhodov v knjižnico in razstavišče, prostor pa bo omogočal skupne dogodke institucij v tem prostoru. Podžupan Reichenberg se je s temi občani o tem že dogovoril. "To bo eden najbolj živih prostorov tega kompleksa, neformalno se bo povezalo več vsebin," meni arhitekt Žnidaršič, ki je pripravil tudi stare projektne načrte ureditve Rotovškega trga s knjižnico, zmagovalne na arhitekturnem natečaju leta 2009.
Skladišče knjig in arhiv bosta na Teznu
V Centru Rotovž z novimi vsebinami in z več kot 8200 kvadratnimi metri pa ni prostora za nekatere podporne vsebine knjižnice. Te so predvidene na Teznu, a več podrobnosti podžupanja Iskra ni povedala: "Lokacija je primerna, ogledali so si jo predstavniki mariborske knjižnice, projekt je v usklajevanju." Mariborska knjižnica potrebuje dodatne prostore za skladišče knjig in arhiv, ki ga je na trgu izgubila po tem, ko so bile dodane dodatne vsebine in za eno kletno etažo zvišan objekt. Neuradno bo prostor dobila v prostorih nekdanje Metalne na Teznu, v neposredni bližini je tudi tezenska enota knjižnice, kjer bodo zaposleni med gradnjo na Rotovžu delali. Iščejo se še primerni začasni prostori v središču mesta za izposojo knjižničnega gradiva in knjižnični servis, v času, ko bo knjižnica med gradnjo zaprta.

Prvo namensko grajeno razstavišče
Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak, ki po dolgoletnih prizadevanjih pričakuje, da se bo knjižnica rešila neznosnih prostorskih razmer, pretesnih in dotrajanih prostorov in zaživela kot prostor znanja, je zadovoljna, da knjižnica ostaja na Rotovškem trgu, kamor bodo umeščene tudi druge vsebine, čeprav so zaradi tega kak prostor izgubili, a nadomestili ga bodo na Teznu. "Zagotovo bomo z galerijo in art kinom vzpostavili sinergije, ki bodo obogatile kulturno vsebino v Mariboru in regiji, in v knjižnici verjamemo, da gre tokrat zares," upa Turjakova.
"V knjižnici verjamemo, da gre tokrat zares"
Knjižnica deluje nemoteno
Mariborska knjižnica je s svojimi enotami zaradi koronavirusa prilagodila poslovanje. Odprta imajo vrata, a prehajajo na pultni sistem izposoje, kar pomeni, da si ne morete samostojno izbirati gradiva na policah v knjižnici, pač pa ga prej rezervirate. Po dogovoru vam lahko gradivo brezstično izročijo pred vhodom v knjižnico. Na bibliobusu lahko uporabniki prevzamejo gradivo zunaj prostora bibliobusa.
V UGM so se Centru Rotovž z veseljem pridružili. "Infrastruktura pomeni, da bomo končno lahko gostili relevantne zahtevnejše razstave na nacionalnem in mednarodnem nivoju, predvsem pa z njimi nagovorili bistveno širšo javnost. Pomeni tudi podporo mestnim umetnikom, ki si seveda to podporo tudi zaslužijo. Ne gre samo za ozko razstavljanje, ampak širša javnost upravičeno pričakuje dosti več. Vidimo možnosti širitve na področje filma, fotografije, arhitekture, vsebine, ki niso bile dovolj poudarjene v našem mestu," pravi direktorica Breda Kolar Sluga in poudarja, da gre za prvo namensko grajeno razstavišče v mestu.
Barbara Bradač





