(Iz Štajerca) Dušan Jaunik, nekdanji mariborski smučar in trener, ki je sedaj na strmini s traktorjem

Na domačiji Ob Blažovnici, kjer je tudi vinotoč, pričaka z nasmejanim obrazom. "Kakšen vinar pa bi bil, če z gostom ob prihodu ne bi nazdravil," je takoj dejal Dušan Jaunik, v mladosti vrhunski alpski smučar, pozneje ugleden trener in že nekaj desetletij priznan vinar, ki v Limbušu nadaljuje družinsko vinarsko tradicijo svojih staršev.

Ni si še opomogel

Po poti vinarja sta šla tudi njegova sinova Domen in Simon. Domen z buteljčnimi vini posega tudi po priznanjih v tujini in doma, nazadnje je dobil najvišjo oceno za prerez letnika 2020, in sicer za dišeči traminec za Podravje. "Ponosen sem na fanta, tudi na snahi Lano in Lauro pa seveda na svojo soprogo Antonijo. Vsi smo zaslužni za ugled Vinogradništva Jaunik," pojasni ob obdelovanju več kot 15 hektarjev vinograda, kjer rastejo različne vrste belega grozdja, iz katerega nastanejo vrhunska in kakovostna ekološko pridelana vina.

"Trgatve so pravi obredi, veliko je pridnih rok, poleg družinskih še številnih prijateljev," pojasni Jaunik, ki je leta 1992 postal 29. pohorski car.

Tudi minuli dnevi, ko je obeleževal osebni jubilej, so bili nekaj posebnega. "Bilo je naporno, nisem si še opomogel, najprej je bilo srečanje približno 65 družinskih članov, obiskal nas je tudi priljubljeni župnik Andrej Firbas, nato se je pri meni zbralo približno 65 mojih nekdanjih trenerjev v SK Branik, sotekmovalcev in smučarjev, ki so šli skozi moje trenerske roke, pa predstavnik avstrijskega smučarskega središča Hintertux, ob številnih čestitkah pa mi je pregorel telefon. Za mano je nekaj dni, ki mi bodo v spominu ostali do konca življenja," doda Jaunik.

Osvojil 14 kolajn

Dušan Jaunik je začel smučati kot otrok, najprej dričal po hribih ob domačiji. Ko je zmagal na osnovnošolskem prvenstvu, so ga leta 1962 povabili v SK Branik, kjer se je razvil v vrhunskega smučarja. Bil je večkratni državni reprezentant, na mladinskih in članskih prvenstvih nekdanje Jugoslavije je osvojil 14 kolajn, po štiri zlate in srebrne in šest bronastih, s čimer sodi med najuspešnejše tekmovalce v zgodovini mariborskega kluba, petkrat je zmagal tudi na mariborskem slalomu. "Veliko je bilo trenerjev, ki so skrbeli za moj smučarski razvoj, a ker ne bi rad komu naredil krivice, naj omenim le štiri najbolj znane, Filipa Gartnerja, Toneta Vogrinca, Herberta Juriča in Avstrijca Aloisa Kahra," razloži Jaunik, ki se lahko pohvali z enajstim mestom v kombinaciji na tekmi svetovnega pokala v Wengnu, na svetovnem prvenstvu v Val Gardeni pa se je uvrstil v finalno vožnjo. "Če ne bi naredil večje napake, bi lahko pristal blizu deseterice," se spominja in se ozre na avstralsko avanturo. "Tam sem preživel dve leti kot tekmovalec in smučarski učitelj. Ko sem se vrnil domov, sem se vpisal na eno od ameriških univerz, toda bil sem v letih, ko sem moral k vojakom, in iz tega ni bilo nič. Tekmovalno pot sem sklenil leta 1980 v Južni Tirolski, kjer sem delal tudi kot učitelj smučanja."

Leta 1970 je končal srednjo šolo za telesno vzgojo v Mariboru, nato še visoko šolo za telesno vzgojo v Ljubljani. Iz srednješolskih let še ni pozabljena anekdota, ki jo rad obuja njegov takratni sošolec Bojan Šušteršič –​ Mopa. "Jaunik je v tretjem letniku pred popoldanskim začetkom pouka v razred prinesel dva litra žganja. Z veseljem smo ga popili, in ko je v razred stopila predavateljica slovenščine Tihomila Dobravc, je takoj zaznala vonj po žganju. Nastala je zadrega, ker smo bili složni, krivca nismo izdali, pouk je odpadel, vodstvo šole pa je za kazen odpovedalo že plačan maturantski izlet z ladjo z Reke do Dubrovnika."

Treniral tudi princa

Ko je Jaunik končal tekmovalno pot, je bogato znanje in izkušnje kot trener leta 1980 na povabilo Dušana Senčarja začel prenašati na mlajše smučarje SK Branik. Skozi njegove roke je šlo nekaj sto nadobudnih smučarjev in smučark, nekateri med njimi so se pozneje razvili v ase tega športa, leta 2010 je za dolgoletno predano in požrtvovalno delo v smučanju dobil Cizljevo priznanje. "Tekmovalcev in tekmovalk, ki sem jih treniral v mlajših starostnih kategorijah in nekatere tudi v reprezentanci, je toliko, da vseh ne bi mogel našteti, so pa bili med njimi Katja Koren Miklavec, Mitja Dragšič, Drago Grubelnik, Rene Mlekuž, Boštjan Kline, Klemen Kosi, s katerim sodelujem še sedaj," razloži Jaunik. Ob tem se spomni tudi sodelovanja s princem Hubertusom von Hohenlohejem, Mehičanom nemškega plemiškega rodu. "Gospod, ki je nastopil na kar šestih olimpijskih igrah, je smučal tudi na Fis tekmah na Pohorju, spoprijateljila sva se, ko je bil v Mariboru, sem ga tudi treniral. V družbi se je rad pošalil, češ da rad smuča, a da je to zanj naporen šport, predvsem po nočnem 'treningu' z gospodom Dušanom Jaunikom."

Pred dobrima dvema mesecema se je Jaunik upokojil. Pri tem ga ne skrbi, da ne bi imel kaj početi. "Ničesar ne pogrešam, vsak dan se družim z vinogradom in vinom, to je moje življenje."