Barbara Bradač
Dr. Stane Klemenčič je skupaj s sodelavci, teh je 45, prvi pri kmetih, ko jih prizadenejo poplave, suša, toča, veter, zmrzal, in tudi prvi, h komur se kmetje in vsak občan lahko obrnejo po strokovni nasvet in tehnično pomoč, in to brezplačno. Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Maribor, eno najstarejših institucij v mestu, ki je vse od leta 1928 v Vinarski 14, vodi od leta 2003.
Stavba v Vinarski 14 je bila zgrajena leta 1904 za potrebe takratne Deželne sadjarske in vinarske šole, od 1928 do 1962 ste z njimi v tej stavbi sobivali, zadnjih 58 let pa ste tukaj sami. Ampak ta stavba ni vaša in prostorske težave odpravljate že od leta 2004.
"Na zadnje se je objekt znašel kot osnovno sredstvo Agrokombinata Maribor, ki ga je želel leta 1992 prodati. To smo sicer uspešno preprečili, stavbi je bil podeljen status kulturnega spomenika državnega pomena in prenesen na urad za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo. Vrnitve upravljavske pravice ni bilo, ker je zadnji knjižni lastnik (Vinag Maribor) zahteval odškodnino. Upravljavska pravica se je leta 2005 prenesla z ministrstva za kulturo na ministrstvo za šolstvo. Od tod se prične zelo neuspešna zgodba za naš zavod, ki v vseh razgovorih in dogovorih potegne krajši konec."
Kako naprej?
"Prostorski problem rešujemo skupaj z biotehniško šolo, ki tudi izgublja stavbo na Vrbanski 30, kjer deluje in seveda za svoje delovanje potrebuje prostor. Ministrstvo za šolstvo in šport že razmišlja, da za šolo preuredi stavbo v Vinarski 14, kjer smo mi. Najemno razmerje imamo sklenjeno do 31. decembra 2020. Bojimo se, da bomo izgubili prostor, kjer delujemo desetletja, pri reševanju nastale situacije pa vedno ostanemo sami. Obe instituciji, tako mi kot srednja šola, imata status javnega zavoda in delujeta v javno dobro. Prepričan sem, da Maribor in Podravje za razvoj kmetijstva in podeželja potrebujeta obe instituciji, zato lokacija delovanja ne more biti ključen pogoj za njuno delovanje. Gotovo pa bo potrebno več politične volje in pripravljenosti do te problematike. Tu pogrešamo tudi vključevanje lokalne skupnosti - Mestne občine Maribor. Glede na to, da je vlada v svoji polni funkciji odločanja, sem optimist."
"Mlajše generacije, ki bi morale prevzemati domače kmetije, danes iščejo boljše možnosti"
Od ena do pet
1. Kolikšno območje pokriva KGZ Maribor?
"Območje dela terenskih kmetijskih svetovalcev obsega v okviru treh upravnih enot Maribor, Pesnica in Ruše po statističnih podatkih 3600 kmetij. Aktivnih kmetij, ki potrebujejo in iščejo pomoč pri svetovanju v kmetijstvu, je 2366. Na tem območju je 18.991 hektarjev kmetijskih zemljišč, 9700 hektarjev travnih površin, okrog 9000 hektarjev njivskih površin. Kmetijska gospodarstva so v povprečju velika 7,93 hektarja."
2. Obronki Pohorja, srednje Slovenskih goric in Kozjak so primerni za pridelavo grozdja in sadja.
"Na območju svetovanja je 4400 vinogradniških kleti. Od sadja je najbolj zastopana pridelava jabolk in hrušk, manj sta zastopana koščičasto sadje in jagodičje."
3. Kako je na tem območju zastopana pridelava zelenjave?
"Pridelava je skoncentrirana v bližnji okolici Maribora in na obronkih Slovenskih goric. Tam, kjer so opremljeni z namakalnimi sistemi, se intenzivno pospešuje pridelava zelenjave, predvsem plodovk, solate, kapusnic, povečujeta se pridelava čebule in česna. Še vedno pa se ne povečuje površina pod rastlinjaki, saj je negotova situacija na trgu ne spodbuja."
4. Zakaj je na Dravskem polju namakalni sistem bistven za pridelavo zelenjave?
"Območje Dravskega polja ima plitka, peščeno ilovnata tla, po večini tudi z veliko proda. To so tla, ki jih hitro prizadene suša. Ta območja so izredno primerna za pridelovanje zelenjave, vendar na tem področju ni urejenega namakanja. Tudi edini večji namakalni sistem na območju Miklavža ne deluje več."
5. In še osebno vprašanje. Kako ste pristali v kmetijstvu?
"Odraščal sem na kmetiji v Metavi, ki spada v mariborsko občino. Mladost in okolje odraščanja sta me seznanila z vsemi opravili na kmetiji kot načinom življenja ruralnega območja. Načrtovano je bilo, da nadaljujem delo na domači kmetiji, a je življenje ubralo drugačno pot. Od srednje šole, ki sem jo zaključil kot kmetijski tehnik s področja živinorejske usmeritve, do doktorskega naziva so vsi strokovni preskoki vezani na spremembo dejavnosti na očetovi kmetiji."
"Mlečna industrija bo zaradi koronavirusa zagotovo doživela precejšen pretres"
"Nesprejemljivo je, da investitor v cilju najmanjšega stroška objekt postavi na najlepšo parcelo sredi njive"
